Večji brat s terensko optiko. Tako nekako bi lahko na hitro opisal novega 2008. Ki letvico dviguje visoko …
fotografije Jure Kralj
V času SUV-manije je logično, da so pri Peugeotu sledili preskušenemu receptu prejšnje generacije, ga dobro premislili in razdelali. Ne le, da je razlika med 208 in 2008 zdaj precej večja, novinec je na trgu pristal z le minimalno razliko. Seveda, ko pa mora imeti kupec na izbiro obe možnosti. Pri čemer je jasno, da bo SUV bliže tistim, ki želijo ostati v trendu.
Seveda so želeli oblikovalci ohraniti tudi vizualno povezavo med obema, hkrati pa je terenski brat zrasel na 4,3 metra, kar je že blizu modelu 3008 in je vsaj z eno nogo (no, kolesom) že v spodnjem srednjem razredu. Kar je mogoče opaziti tudi v notranjosti – ki je, uganili ste, do pičice enaka, razen vrat in oblog (ter kakšne malenkosti), vključno z dobro izdelavo in materiali. In moteče visokega roba pri vstopu, ki je dvignjen zaradi karoserijske čvrstosti, ampak kar nekajkrat sem skoraj padel v kabino, ko sem zadel ob … Je pa seveda res, da se nekaj dodatnih centimetrov širine, še bolj pa višine v kabini takoj občuti. Rekel bi – ravno toliko, kot je potrebno, da je bivanje sproščeno in udobno tudi na daljši poti. Sedi se namreč višje, preglednost je tako boljša, kvaliteta sedenja pa enaka. Z enakimi pomanjkljivostmi, torej brez nastavitve ledvenega dela in občutkom kratkega sedalnega dela, pri dvigovanju sedeža. Vse skupaj deluje svetlobno leto od prednika …
Zagotovo ponuja najmočnejša verzija 1,2-litrskega stroja dobro zalogo moči, še bolj pa navora, tako da se tudi dobre 1,3 tone, kolikor prinese na tehtnico, nikoli ne zdi neka resna ovira. Predvsem pa je motor hvaležen sopotnik in zadovoljen že z resnično nizkim številom vrtljajev. Zdelo se mi je, kot bi lahko iz prve prestavil kar v šesto, pa ne bi čisto nič protestiral. Ampak zavoljo delovanja v idealnem območju je tu še vedno menjalnik, ki se je (kot v 208) izneveril tradiciji in je zdaj hiter, lahkoten, natančen. Vzorčni primerek ročnega menjalnika torej, ki bi mu kot razvajen voznik le malce skrajšal hode ročke.
S temeljito prenovo mehanike gre tudi podvozje, ki sicer ne izkorišča povsem daljših hodov vzmeti in blažilcev (kot bi jih lahko), saj so ti nastavljeni čvrsto. Logično, saj morajo podpirati višje postavljeno težišče in karoserijo. In to počne presenetljivo dobro, saj je nagibanja malo, zato pa je manj (vsaj v primerjavi z 208) tudi gibkosti podvozja, ko je treba zgladiti mestne grbine in grbinice. Pri vsem tem se je treba (spet bom rekel – kot v 208) navaditi tako na iCockpit kot na posrednost (majhnega) volanskega obroča in intenzivnost servomehanizma.
Kakorkoli – zelo spretna nadgradnja in temeljita izvedba. Za tiste, ki želijo ‘klasičnega’ križanca kompaktnih mer, ki je ravno dovolj tudi za neprezahtevno družino.
Matjaž Korošak
