Večja baterija, več avtonomije z elektromotorjem. Pa seveda – več teže, manj prepričljivosti v zavojih
fotografije Klara Kulovec
Trojka kot priključni hibrid je seveda zmogljiv avtomobil in sunek v hrbet ob polnem pritisku plina v voznem programu Sport nariše nasmeh na obrazu. Je dokaz BMW-jeve filozofije, da se z varčnim in okolju prijaznejšim avtomobilom ni nujno treba odreči dinamičnosti, a neke vrste kompromis je nujen.
V zadnji generaciji je namreč baterija za štiri kilovatne ure zmogljivejša, skupna sistemska moč je celo 215 kilovatov ali 288 konjev. Vendar je avtomobil tudi za 250 kilogramov težji od 330i. Tokrat so inženirji baterije skrili pod zadnjo klop, manjši rezervoar pod prtljažnik, slednji pa je za 105 litrov skromnejši kot pri ‘navadni’ seriji tri. Presenetljivo je pospeševanje zelo zvezno, odločno, odlično skriva kilograme, zvok motorja bi lahko bil pri višjih vrtljajih nekoliko bolj rezek. Odvečni kilogrami se odrazijo predvsem med vožnjo po zaviti cesti. Ta priključni hibrid namreč ni tako lahkoten in suveren kot bencinska ali celo tubodizelska različica. Manjka nekaj tiste gibkosti, ki jo bodo BMW-jevi navdušenci serije tri zagotovo opazili. Seveda zmore še zmeraj pokazati veliko talenta in hitrost v kombinaciji zavojev, lega je še zmeraj dobra, zadnji pogon razveseljuje v zavojih, saj ob tolikšni sistemski moči zadek kljub dobremu oprijemu pomaga (če ne želite posegov stabilnostnega sistema). Pa vendar okretnost ni na tako visoki ravni kot lažje različice.
Pri večji bateriji sem res pričakoval od 40 do 50 kilometrov z električnim pogonom, toda … Resda je bil pri nas pozimi, a tudi v poletju ob bolj obremenjeni klimatski napravi ne verjamem, da bi bilo kaj bolje. Z avtomobilom sem tako prevozil v treh merjenjih povprečno 32 kilometrov po mestu, kar je med delovniki res za kak kilometer premalo, da bi opravil vsakodnevne mestne vožnje zgolj z električno energijo. Povprečna poraba brez polnjenja baterije je sicer okoli devet litrov, z nekaj električne zaloge lahko tudi manj kot šest.
Model 330e je za sicer šest tisočakov dražji od 330i in celo za slabega tisočaka cenejši od 330d. Pri tem je treba odšteti še državno subvencijo v višini dveh tisočakov. Kljub temu bi se raje odločil za 330i ali 330d, saj je pri BMW-ju serije tri vozna dinamika tradicionalno v ospredju in dober razlog za nakup tega Bavarca.
Sebastijan Zorenč
