Tudi pod oznako 300d se skriva dvolitrski turbodizel, ki je varčnejši in zmogljivejši od predhodnika
fotografija Klara Kulovec
Z naprednejšo digitalizacijo, novimi motorji in osveženo notranjostjo je lani jeseni, torej po štirih letih, novi GLC dobil atribute, ki želijo kupce prepričati. Digitalizacija instrumentne plošče je z grafiko in ponujenimi možnostmi prikazov zagotovo ena najboljših v avtomobilskem svetu. Prav tako je GLC dobil vmesnik MBUX, z njim možnost glasovnega upravljanja – in gospa »Hi Mercedes« je predstavnica zadnje generacije umetne inteligence (saj veste, nudi vso pomoč, ki jo potrebujete) in se zna tudi učiti.
Tokrat sem GLC-ja prvič vozil z dvolitrskim turbodizlom, ki nosi oznako 300d. Sodoben agregat, tudi v najmočnejši različici, je predvsem bolj kultiviran in skromnejši glede porabe, kot je to bil njegov predhodnik z 2,2 litra prostornine. V kabini je skoraj neslišen, tudi v programu Comfort ob pritisku pedala plina daje vedeti, da je GLC z njim tudi poskočen avtomobil. Po več kot osemsto prevoženih kilometrih, resda po avtocesti in regionalki, je bila poraba goriva ob polno naloženem vozilu s tremi potniki prizanesljivih 7,1 litra. Sicer pa je potovalni računalnik kazal povprečje okoli osem litrov. To je seveda za tako velik in težak avtomobil spodoben rezultat. Še bolj je v ospredju poudarjen vtis udobja, katerega sestavni del so ob motorju tudi devetstopenjski samodejni menjalnik s pretvornikom navora, oba res ergonomska prednja sedeža, zvočna zatesnjenost, pa zračno vzmetenje, tudi odličen volanski mehanizem. Tozadevno bi GLC-ja uvrstil kar na vrh v tem avtomobilskem razredu. Opazka velja le zračnemu vzmetenju v programu Comfort – potnike zna namreč zmotiti nekaj neprijetnega (rahlo ladijskega) nihanja karoserije pri premagovanju daljših neravnin. Že program Sport bo to napako izničil, vožnja po avtocesti pa zaradi čvrsteje nastavljenih vzmeti (in blažilnikov) ne bo nič manj udobna.
No, tudi na področju vozne dinamike ne zaostaja za najboljšimi primerki. Vozni program Sport zračnemu vzmetenju zaukaže nekaj trše delovanje, karoserija je bolje podprta, menjalnik dovoljuje vrtenje motorja preko treh tisočakov, volan postane bolj obtežen. In ni treba prevoziti večjega števila kilometrov, da bi lahko pohvalil prepričljivo lego kljub višjemu težišču. Pri tem seveda ne smem pozabiti še na štirikolesni pogon 4matic – tudi na mokri podlagi lahko v ostrem zavoju že prej in odločneje dodajam plin brez pod- ali prekrmarjenja.
Mercedes GLC je bil že pred prenovo v vrhu svojega razreda, po prenovi pa tam tudi ostaja, ne glede na novo premijsko konkurenco. Če zapostavim opremo, je osnovna cena GLC 300d celo štiri in pol tisočake nižja od manj zmogljivega Audija Q5 45TDI Quattro in skoraj deset tisočakov nižja od resda zmogljivejšega BMW X3 Xdrive30d.
Sebastijan Zorenč
