GLASUJ ZA SLOVENSKI AVTO LETA 2021

Obilo adrenalina, a premalo …

BMW M235i Gran Coupé

Zmogljiv prisilno polnjen agregat, športno podvozje, neposreden volanski mehanizem, Brembove zavore in štirikolesni pogon. Bi si lahko sploh želel še več? Ali pa je morda česa celo – preveč?

fotografije Klara Kulovec

Od tega BMW-ja upravičeno veliko pričakujem. A kdo ne bi?! Ta model je – vsaj po poimenovanju – namreč le stopničko pod M2. Torej tik pod najzmogljivejšo kupejevsko bavarsko dvojko, s katero pa novi Gran Coupe pravzaprav nima prav veliko skupnega, saj gre za povsem drugačno zasnovo. In pošteno bom priznal – že od začetka mi oznaka xDrive na zadku tega avtomobila ni prav po godu. Tudi zato, ker to ni tisti štirikolesni pogon, kot pri M5 na primer, kjer je s pomočjo voznih programov mogoče izbrati tudi pogon na zgolj zadnji kolesni par. A sem potihem pričakoval, da bo moč motorja vseeno omogočila nekaj več zabave, kot sem sicer vajen pri običajnih štirikolesnih pogonih. Eno takšnih razočaranj sem na primer doživel pred dvema letoma, ko je v naše uredništvo na test pripeljal Mercedes GLA 45 AMG. Presneto hiter avtomobil, SUV zasnovi navkljub. V tistem sneženem marcu mi je GLA 45 AMG sicer zagotovil zvrhano mero adrenalina in visok srčni utrip. Zabavnost pa ni bila niti približno v ospredju – prav zaradi štirikolesnega pogona, ki preveč navora pošilja na prednjo os.

No, s tem »strahom« sem se lotil tudi tega BMW-ja. Čeprav je platforma sposojena pri najmanjšem sorodniku, zmore ta Gran Coupe zagotoviti pravilen položaj za volanom. Meni osebno to pomeni veliko, saj sem prepričan, da se lahko skozi ovinke peljem hitreje, bolj samozavestno in z manj straha pred morebitno vozniško napako. Pa tudi sicer je občutek dober, čeprav notranjost ni tako elegantna, kot je na primer v Mercedesovem CLA. 

Vendar, ko se pod motornim pokrovom pred teboj vrti zmogljiv prisilno polnjen štirivaljnik, je oblika le še postranska stvar. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da platforma serije 1 v osnovi pomeni prednji pogon in sklopko, ki po potrebi dodaja navor na zadnjo os – in ne obratno, kot je to na primer pri xDrive modelih, ki imajo vzdolžno postavljen motor in (v osnovi) zadnji pogon. Odločil sem se, da mi pogon med druženjem s tem štirivratnim kupejem ne bo povzročal slabe volje. Preprosto želim z njim uživati. In temu je tudi namenjen. Prisilno polnjen štirivaljnik namreč zmore 244 kilovatov, ali mnogim še vedno bolj razumljivih 306 konjev. Ne, ni malo. Pravzaprav za tako velik avtomobil kar precej. 

Ob pritisku stikala za zagon motorja se ta najprej oglasi z globokim baritonom, ki kmalu preide v bolj rezek zvok. Dobra napoved. A že v prvem kilometru pokaže, da morda le ni tako športen, kot se je zdelo pri zagonu. Manjka mu tiste prave športne žlahtnosti, ki jo ponosno razkazuje na primer precej cenejši Hyundai i30 N Fastback.

Pri tem BMW-ju je potrebno staviti na hitrost. In ta je tudi ali pa predvsem na zaviti cesti lahko zelo visoka. Kljub temu, da ta dvojka tehta dobre 1,6 tone, jo štirivaljnik z mesta do stotice požene v 4,8 sekunde. Zato je vsako pospeševanje po ravnini do naslednjega zavoja pravi užitek, ki se lahko nadaljuje tudi med vožnjo skozi zavoj. M Performance paket namreč ponuja še krajše, trše vzmeti, ki vozniku vlivajo ne le veliko samozavesti, pač pa tudi dejansko pomagajo umiriti karoserijo. Nagibanja je tako res malo. Celo tako, da je gibanja, ki vozniku nakaže, kaj želi avtomobil, skoraj premalo. A v nobenem trenutku nisem pomislil, da bi me zadek presenetil. Še najmanj, ko sem v drugem delu zavoja pričel dodajati plin. Navora je preveč na prednji osi, posledica tega pa je malo preveč podkrmarjenja ob izstopu iz zavoja. To pa ne more skaziti občutka odlične vodljivosti in natančnega vodenja, ko se dvojka odlepi iz zaprte lasnice in se požene v zaporedje hitrih, tekočih krivin. Tam pride do izraza tudi neposreden in natančen volanski mehanizem, ki preko volanskega obroča vedno dobro komunicira z voznikom. Čeprav se mi zdi, da Mercedesov volanski mehanizem ponuja kanček več prilagodljivosti in malce bolj naraven, pristen občutek.

Adrenalina je v tem BMW-ju povsem dovolj. Manjka pa mu zabavnosti – to lahko pokaže šele v enakomerno zavitem srednje dolgem zavoju. Enakomerno dodajanje plina pomeni, da prednja kolesa sledijo zastavljeni smeri, ker senzorji zaznajo, da oprijem spredaj popušča in se več navora prenaša na zadnji par. Nato tudi ta prične drseti in zabava se lahko prične – vsaj v manjši meri. Podoben učinek je mogoč tudi s popuščanjem plina in razbremenitvijo zadka.

Sicer pa podvozje deluje kompaktno in med normalno vožnjo ne utruja. Na slabem cestišču resda malo potresava živo vsebino v kabini, a je kompromis zelo dober. Sem pa opazil, da po približno 20-ih minutah hitre vožnje po zaviti cesti navkreber, kateri je sledil še spust, zavore niso bile več tako suverene – pedal zavore se je proti koncu vse bolj pogrezal v globino. 

Prepričal sem se, da to ni avtomobil, ki bi ga želel imeti v svoji garaži. Za odštet denar ponuja predvsem premalo izzivov in zabave. Preveč je predvidljiv, čeprav presneto hiter. Po zaviti cesti nedvomno poskrbi za obilo adrenalina in na cilju za veliko zadovoljstva. Marsikomu bo to povsem zadostovalo, sam pa bi želel imeti več BMW-ja. Več v smislu zabavnosti in filozofije te znamke. Sicer pa je M235i Gran Coupe kakovostno izdelan, materiali pa prijetni na otip. In čeprav je prostora na zadnjih sedežih morda malo, pa je uporaben prtljažnik s 430 litri prostornine.

Sebastijan Zorenč

BMW M235i Gran Coupé
TEHNIČNI PODATKI
Motor vrstni štirivaljnik, 1.998 ccm, turbo CO2 153 g/km Moč 225 kW (306 KM) od 5.000 do 6.250 vrt./min Navor 450 Nm od 1.750 do 4.500 vrt./min Zmogljivosti 4,8 s (0-100 km/h), 250 km/h omejena Teža 1.645 kg Cena (testni model) 69.285 EUR
+
hiter avtomobil
-
preveč predvidljiv
premalo zabaven
visoka cena
3.5
EVO OCENA
Preberite tudi
V drugo zrelejši in udobnejši