Še dobro, da ga imamo… avto mislim

Matjaž Korošak

Avtomobilska industrija zre v bodoče tedne in mesece, ki jih že in jih bo še krojila pandemija novega koronavirusa, s precejšnjo zaskrbljenostjo in črnogledostjo. Seveda, prvi in takoj opazni vplivi zapiranja trga in držav so bili še kako dramatični že v prvem valu, in ni razloga, da ne bi bilo zdaj bistveno drugače. No, morda malo, saj bo popolnega ‘lockdowna’ res manj. Popolnega zapiranja javnega življenja za dlje časa si pač nihče ne more in noče privoščiti.

Ampak navzlic vsem slabim stranem, ohlajanju gospodarstva, izgubam delovnih mest, zmanjšanju BDP, … je za to industrijo pandemija vendarle prinesla tudi kar nekaj pozitivnega. Ker mi nekaj pravi, da zapiranje države ni zadnje, je prav mogoče, da v naslednjih nekaj mesecih javni prevoz ne bo deloval redno in zanesljivo vsaj še nekaj časa. In potem prav velike izbire ni več, ostane le še avto (no, pa morda taksi). Avto, ki ponuja ne le veliko mero individualnega udobja, ampak tudi veliko mero varnosti in je kot nekakšen varnostni balonček, ki omogoča varno potovanje, brez velike možnosti tveganja z okužbo koronavirusa. Ne le, da lahko potuješ sam, da si lahko potnike izbereš, pač pa je moč osebni avtomobil tudi brez večjih težav in naporov povsem očistiti, dezinficirati, … Seveda, seveda – mnoge okužba ne skrbi tako, toda večina je vendarle dovolj prestrašena ali vsaj previdna, da avto ravno zaradi vsega omenjenega spet postaja zaželjeno dnevno prevozno sredstvo – če ne že edino! Tudi tisti, ki so iz takih ali drugačnih razlogov zavračali lastništvo in vožnjo z avtomobilom, zdaj priznavajo, da je v takih trenutkih to pač edina logična ali celo izvedljiva možnost. Lastništvo avtomobila oziroma logika lastništva avtomobila je v seznamu pridobila eno, morda res bizarno, vendar pa še kako smiselno točko, ki se ji reče koronavirus.

Seveda je s to nadlego povezanih še kar nekaj dejstev, ki po novem določajo tudi naš vsakdanjik z avtomobilom in tako na nek način spreminjajo tudi potrošniške navade. Že res, da avtomobil oziroma lastništvo spet postaja bolj zaželjeno, po drugi strani pa se čas preživet v avtomobilu, prevoženi kilometri, izbrane poti, … vse bolj prilagajajo trenutni krizni situaciji. To seveda pomeni, da ni potovanj, ni obiskov, ni podaljšanih vikendov na obali ali v gorah, ni izletov zaradi izletov, ni … In to tudi pomeni, da so začeli (ali pa bodo) potrošniki izbirati bolj racionalno in glede na potrebe – varčni motorji, majhna poraba, manjši razredi avtomobilov, … Avto postaja nuja zaradi dnevnih opravkov, zaradi lastne in varne mobilnosti, zaradi nujnih kilometrov, kolikor jih je pač še. Zabave in potovanj, road tripov in kar je še takšnega, zaradi česar smo vsaj nekateri z veseljem sedli v avto, pa zlepa  ne bo opravljal več. Vsaj dokler smo zaprti v občine, regije, v državo, … 

In v tem smislu je mogoče morda laže razumeti tudi skok prodaje električnih in elektrificiranih vozil, saj voznike omejen doseg očitno ne skrbi več toliko, kot pred časom velike pandemije. Poleg tega so delodajalci ugotovili, da delo od doma ni nič hudega in tako zdaj mnogo tistih, ki so prevozili ure in ure na poti na delo in nazaj, lahko več sedi in dela doma. Tam torej, kjer se električni avtomobil lahko polni. Ampak to je gotovo le delček zloženke o elektromobilnosti, ki je več kot očitno na pohodu. Pandemija je ta prihod le še pospešila. Ostali gradniki te zloženke so nedvomno tudi večja okoljska osveščenost ljudi (kjer je pandemija naredila svoje z zavedanjem, koliko bolj čist zrak dihamo zaradi ustavljanja prometa), večja ponudba modelov, večji doseg tako električnih kot elektrificiranih modelov, izenačevanje cen tradicionalnih pogonov z električnimi (cena baterij na trgu pada hitreje od pričakovanega), postopna gradnja polnilne infrastrukture, … in še bi lahko našteval.     

Po drugi strani pa ne gre pozabiti še, da bodo tudi za daljša potovanja (vsekakor bodo hitro spet mogoča) ljudje še nekaj časa po najhujših valovih edpidemije še vedno raje izbrali potovanje z avtom pred letalom ali vlakom. Tudi nekajurna potovanja so in bodo nedvomno bolj sprejemljiva in sproščena v udobju svojega štirikolesnega mehurčka, kot pa sedenje, čeravno kratkotrajno, v natrpanem in skromno odmerjenem letalskem sedežu, kjer so le nekaj centimetrov levo in desno, kot sardine zloženi sotrpini (in je treba nositi nadležno masko ves čas poleta), da o letališki zgradbi niti ne govorim). Tisti prvinski strah ali vsaj nelagodje pred okužbo z nevarnim virusom bo ostal v nas še kar nekaj časa. Tu pa se skriva še en adut avtomobilske industrije – avto bo ostal še nekaj časa predvsem bolj spretna, praktična in prikladna alternativa letalu tudi zaradi zdaj zelo okleščenih linij in težav letalskih prevoznikov, kar pomeni, da se pokritost linij in časovno udobje še nekaj časa ne bo vrnilo v predkoronsko stanje. 

EVO 089
Digitalna izdaja
Nakup preko spleta