Peugeot 106 Rallye in bela jeklena platišča

V današnjem svetu 23-palčnih alu platišč postajajo jeklena platišča prava zanimivost. Posvetili smo se avtomobilu, ki so mu pristajala najbolje

Ko sem bil še otrok, mi je na pamet prišlo mnogo domišljijskih načinov, s katerimi sem “izboljšal” avto svojega očeta, da se je ta lahko peljal hitreje. Učinek se je takrat zdel resničen (tako kot obstaja božiček ali zobna vila) in eden očiten način za doseganje tega so bile seveda črte na karoseriji, ki jih nismo kar zastonj imenovali “hitre črte”. Potem druga opcija je bila nalepiti vinilno folijo na streho. Ne vem zakaj. Ampak največ – vsaj 15 km/h – pa si pridobil, če si iz platišč odstranil okrasne pokrove, seksi obris jeklenih platišč in umazane vijake pa izpostavil zraku in pogledom osuplih mimoidočih, ki so potem mislili, da gre zagotovo za kakšen dirkalnik.

Kdo ve, morda pa je delovalo? Okrasni pokrovi so bili takrat težki, lita platišča kot modni izraz s svojimi prednostmi pa so bila še vedno precej oddaljena. Jeklenke brez okrasnih pokrovov so enim avtomobilom pristajale bolj kot drugim – Mini je bil na primer eden izmed tistih, ki je z golimi platišči izgledal hitrejši. In na pravem avtomobilu je ta “nudizem” deloval kot nekaj nepopisno odločnega, bistvenega in funkcionalnega. Govorica varčevanja s težo, zavračanja nepotrebnega, hranjenja vaše dirkaške licence za senčnikom. A poteza je bila delikatna – kaj hitro si se lahko s tem tudi osmešil.

Zahvaljujoč enemu določenemu avtomobilu pa so si gola jeklena platišča (še posebej obarvana v belo) prislužila večen kulski status. Peugeot 106 Rallye se je leta 1994 rodil kot okleščen 106 GTi z neorelističnimi nagnjenji, nabritim 1,3-litrskim motorjem, poceni “hitrimi” črtami na karoseriji in – najboljše – golimi, lahkimi platišči Michelin Sport. Pobarvanimi v belo. Odlično so se podala sporočilu osredotočenega avtomobila. Niso bila namreč le katerakoli stara jeklena platišča, ampak lahka in bela. V namensko osiromašeni konfiguraciji ni bilo niti servo volana, električnega pomika stekel in ABS zavor.

Rallye ni postavljal najhitrejših časov, do 100 km/h je potreboval 10,3 sekund. A s 97 konji (72 kW) in vrtenjem do 7.200 vrtljajev se je zdel po občutku kar divji. Na vijugasti cesti pa je zahvaljujoč skromnim 810 kilogramom teže in spretno prilagojenim vzmetenjem šlo kot po maslu. Leta 1997 so ga za drugo generacijo okrepčali z 1,6-litrskim motorjem, jeklena platišča pa so zrasla za pol palca (6×14) in jih je bilo zato mogoče obuti v debelejšo gumo. Mnenja o smiselnosti tega so se kresala – tako iz vidika dinamike, kot estetike. Nekateri so dajali prednost širši drži in dodatnemu oprijemu, drugi pa so objokovali ceno pristnosti in igrivosti. A brez dvoma – jeklenke na avtomobilu niso nikoli izgledale bolje.

EVO 089
Digitalna izdaja
Nakup preko spleta