Življenje skozi objektiv:
David Shepherd

Zanimanje za fotografijo v šoli je Davida Shepherda pospremilo na pot do enega najbolj iskanih avtomobilističnih fotografov. Razkril nam je vzpone in padce na tej poti in z nami delil izbor svojih najljubših fotografij

napisal Richard Meaden

“V času mojega študija je bila na sceni znamenita ameriška pisateljica po imenu Susan Sontag. Pravzaprav mi je šla večinoma na živce, a nekaj, kar je napisala o fotografiji, se me je resnično prijelo. Gre pa takole: “Fotografi, poznavalci lepote, so tudi – namerno ali nenamerno – angeli snemalci smrti.” Oprostite, če sem sedaj malce pokvaril vzdušje.”

Tako pravi izkušeni avtomobilistični fotograf David Shepherd. Med prijatelji in kolegi je poznan enostavno kot Shep, njegovo delo samostojnega fotografa – tako za medije, kot za proizvajalce – pa je pomenilo objavo njegovih fotografij po vsem svetu. Glede na njegovo tri desetletja trajajočo uspešno kariero, bi pričakovali, da bo poln samega sebe, a samozavest je nekaj, kar nikoli ne jemlje kot samoumevno.

“Fotografiral sem že v šoli in potem iz fotografije tudi diplomiral. A svet zaposlitve mi je bil povsem tuj, kaj šele, da bi si kruh služil s fotografijo. Kot večina otrok sem tudi jaz fotografiral iz veselja in zato, da sem se vsaj deloma izognil matematiki. Sicer pa sem ob koncu študija (v poznih 80-ih) imel malce nenavadno idejo, da bi lahko bil krajinski fotograf. Romal bi po podeželju, zajemal digitalne pejsaže, živel pa od prigrizkov in občasne pohvale. Kako bom s tem preživel, nisem niti razmišljal. Za spoznanje, da se to enostavno ne bo zgodilo, sem potreboval okoli šest mesecev.”


Posnetek med skokom za Ni čas za smrt

“Veliko sem razmišljal, kaj vse bi lahko šlo narobe, kam naj se postavim, … a res veliko ni bilo odvisno od mene. Vedel sem, da bodo skok izvedli samo enkrat. Če bi prišel do njih in rekel: “Zgrešil sem,” bi bil pečen. Vse se je zgodilo zelo hitro. Dokler nisem preveril posnetka na kameri, sploh nisem bil prepričan, ali mi je posnetek uspel.”

Eagle E-type, Beachy head

“Ta posnetek sem naredil na rtu Beachy Head. Na obali Eastbourna je bil letalski miting in nad nami so letela  stara britanska vojna letala. Avto, ozadje, vreme in letala so ustvarila enega tistih enkratnih trenutkov, vse se je nekako zložilo.”

Lamborghini Miura, prelaz Futa

“Ta posnetek je toliko več kot le lep avto na prelepi cesti. Na prelazu Futa smo preživeli dan z Valentinom Balbonijem (in Dickiejem Meadenom). Miura se je vmes pokvarila, na epskem kraju smo imeli kosilo, fotografijo pa sem uporabljal na svojih vizitkah in pisemskih predlogah.”


“V tistem času sem živel v južnem delu Londona. Študij sem zapustil z velikimi dolgovi. Mislim, da je obrestna mera znašala okoli 20 odstotkov, zato nisem dovolj zaslužil niti za poplačilo obresti. Hitro sem dosegel kritično točko, opustil fotografijo in pričel s kolesom raznašati pošto. Ni bilo zabavno, sem si pa odpočil od teženja za delo in poplačal nekaj dolga. Še vedno pa sem premišljeval o tem, kaj bi storil s svojo fotografsko diplomo.”

Odgovor je prišel v obliki fotografiranja za sporočila za medije nekaterih PR agencij. Shep pravi, da je za to popolnoma razprodal dušo: “Fotografija, s kakršno ne moreš nikoli živeti.” A je vztrajal s fotografiranjem za poslovno revijo za prosti čas, preden je doživel razodetje in se odločil, da se preizkusi v avtomobilistični fotografiji: “Avtomobilistične revije sem vedno prebiral, se zanimal za avtomobile, zato je bilo precej enostavno, zakaj ne bi poizkusil? Prva revija, za katero sem delal, je bila Which Kit? To je bila očarljiva publikacija, a vonj po steklenih vlaknih me še vedno spominja na kakšnega Countacha, ki je bil sestavljen kot “kit car”. Plačali niso praktično nič, a namen je bil pridobiti nekaj referenc in dovolj izkušenj, s katerimi bi se lahko pokazal ljudem.”

Shep nadaljuje: “Smo že sredi 90-ih, ko sem dopolnil 30. Odkar sem končal študij, je minilo skoraj desetletje in spet sem trkal po vratih, se srečeval z umetniškimi direktorji in s seboj vlekel svoj portfolio. Prvo “pravo” nalogo sem dobil od revije Autocar, kmalu pa tudi od Performance Car. Za takšna imena je bilo super delati, a ker so imeli zaposlene svoje fotografe, so zame še vedno preostale le drobtine.”


Jaguar S-type R, Barcelona

“To je pravzaprav zadnji posnetek preden smo s Steveom Sutcliffom in Jaguarjevim F1 voznikom Antoniom Pizzonio doživeli silno nesrečo na dirkališču v Barceloni. Takrat je nesreča precej odmevala, veliko ljudi pa ni vedelo, da sem si zlomil dve vretenci. Slab spomin.”

Discovery Sport, Islandija

“Bilo je na predstavitvi Discoveryja Sport. Najtežji in najosupljivejši dogodek, ki sem jih fotografiral. Potovanje na Islandijo sredi zime je bilo norost. Vsaj zdelo se je tako pri – 30 stopinjah in tulečem vetru. Svetlobe je bilo komaj kaj, a je to posnetku dalo tudi najbolj nenavadno, čudno in mehko kvaliteto. Čarobno.”

Aston Martin Rapide

“Ta posnetek sem naredil med testiranjem v vročem podnebju. Na voljo smo imeli en večer in odpravili smo se naokoli, da bi dobili nekaj bolj atraktivnega. Ne posreči se ti vedno, a moraš pač izkoristiti priložnost.”

Aston Martin One-77, Nova Mehika

“One-77 so pripeljali v bazo Spaceport America v puščavi Nove Mehike. Tam domuje Virgin Galactic, zato je bil to zelo, zelo kul kraj za fotografiranje avtomobila, kot je One-77. Na zasebni zabavi z Richardom Bransonom je bilo tudi zabavno.”


“Počasi sem pričel nabirati samozavest, hkrati pa me ni nikoli spremljalo petelinjenje, ki je danes značilno za toliko mlajših fotografov. Še vedno me ne, če povem po pravici. Mislim, da je vera vase pri uspehu fotografa pomembna prav toliko kot kakršna koli količina tehničnih ali umetniških zmožnosti. Vedel sem, da moram enostavno rovariti s sklonjeno glavo naprej.”

Carglass

Vsakdo z opaznejšimi uspehi je doživel prelomen trenutek, ko se je zamašek izstrelil iz steklenice, če želite. Za Shepa je bilo to ključno obdobje posledica širše prepoznavnosti njegovega talenta in vztrajnosti – iz strani prepoznavnih medijev (in zagonskega podjetja iz imenom Evo) in velikih podjetij, kot je BP.

“To so bili razburljivi časi,” pravi Shep o zlatem obdobju 90-ih. “Material v avtomobilističnih revijah je pridobival na veljavi, BP pa je zadeve zajemal z veliko žlico, pošiljali so me na vse mogoče kraje. V Bakuju sem naredil nekaj norega materiala, ko je bilo tam še kot na divjem zahodu, fotografiral sem naftovod, ki je bil potem tudi v Bondovem filmu.”

Potem, ko je končno izkusil trajen uspeh in si zidak za zidakom gradil samozavest na težko zgrajenih temeljih, se je Shep usmeril v neposredno delo s proizvajalci avtomobilov.

Škoda (vsaj za urednike), ker je to pomenilo, da so bile za njegov talent potem prikrajšane avtomobilistične revije, saj so njegov urnik hitro zasedle znamke, kot so Aston Martin, Bentley, BMW, Jaguar Land Rover, Nissan in Rolls-Royce.

“Potreboval sem celo večnost, da sem jih enostavno pocukal za rokav in rekel: “Lahko kaj naredim za vas? ”” prizna Shep in nadaljuje: »A najprej so me najeli pri BMW-ju in Rollsu, kar je bilo za začetek odlično”.


Defenderji Rdečega križa, London

“To je bilo sredi zaprtja med epidemijo. Tehnično in vizualno je precej grozno, a je bilo kljub temu uporabljeno za veliki osvetljeni plakat na Piccadilly Circusu. Ironično je eno izmed mojih najslabših fotografij videlo verjetno največ ljudi doslej.”

Rolls-Royce Phantom, London

“To je bilo moje prvo fotografiranje za Rolls-Royce in ena prvih nalog za proizvajalce avtomobilov. London se mi je zdel najprimernejši za fotografiranje Phantoma, zato smo ga odpeljali v City. K sreči so se pri Rollsu strinjali z mano.”

Nissan GT-R50

“Po delu v studiu nisem ravno znan, a vseeno uživam tudi v nadzorovanem okolju. To je bilo dobro sodelovanje, saj so me najeli pri Nissanu na japonskem. Želeli so fotografije posebne Pininfarinine različice pred premiero v Goodwoodu. Iz zadnje strani je izgledala izjemno.”


Kot fotograf je pri predstavitvah novih avtomobilov pomagal veliko proizvajalcem, kar mu je po letih životarjenja zagotovilo zadostno denarno nadomestilo. A je imelo to tudi svoje slabe strani, ker je pomenilo, da je preživel tedne ali celo mesece od doma. Obilje ali lakota, samostojno delo ni nikoli lahko. Še posebej pa v času epidemije in takoj po njej: “Ob zaprtju javnega življenja in vseh njegovih posledicah je bilo zanimivo. Prisiljena ustavitev dela je bila finančno katastrofalna, sicer pa sem našel v tem precej pozitivnega – ustaviti se in le razmišljati, biti osvobojen od neizprosnega cikla potovanja, fotografiranja in urejanja fotk. Te priložnosti nisem imel že 20 let.”

Shep nadaljuje: “Pomislil sem tudi na to, da tega ne bom več zmogel. A med pavzo sem se ponovno osredotočil na stvari, ki jih imam v tej službi resnično rad. Pa tudi stvari, ki jih nimam. Pritisk je lahko neznosen. Pravzaprav je naporen pritisk ukvarjanja s spremenljivkami, kot so vreme, lokacija in čas, ki je na voljo. Sicer uživam v teh procesih, še posebej v delu z novinarjem ali stranko pri sestavljanju vizualne zgodbe, ki gre z roko v roki s pisano besedo.”

“Izbor fotografij za ta prispevek je takšen primer. To niso nujno moje najboljše fotografije, saj tega sam niti ne morem soditi. So pa tiste, ki so se mi vtisnile v spomin in najbolje predstavljajo tisto, kar se je takrat na fotografiranju zares dogajalo. Fotografija Miure je dobesedno postala moja vizitka. Fotografija z Land Roverji med skokom iz filma Ni čas za smrt je zagotovo tista, pri kateri sem med fotografiranjem doživljal največ stresa doslej.”

“Vsak posnetek me spomni, da je zgodba resnično pomembna. Spet se vračam k izjavi Susan Sontag o “angelih smrti” in dejstvu, da ko narediš fotografijo, tisto sekundo, ko pritisneš na sprožilec – trenutek je za vedno izgubljen, a si ga zajel. Njen zapis je tudi zame malenkost temačen, moja interpretacija pa je naslednja: posebne fotografije nastanejo iz posebnih trenutkov.”

“Všeč pa mi je tudi zapis ameriškega fotografinje Imogen Cunnincham. Veliko je uporabljan, ali pa vsaj velikokrat parafraziran, se pa poda mojemu dojemanju fotografiranja. Bolj kot kadarkoli doslej. Pravi tako: “Katera izmed mojih fotografij mi je najljubša? Tista, ki jo bom naredila jutri.” Sliši se osladno, a želja po boljših in boljših fotografijah je tista, ki leži v srcu te službe. Ko izgubiš ta vzgib, je verjetno čas, da zaključiš.”


Jaguar I-Pace prototip, Los Angeles

“LA je lahko precej zahtevno mesto za fotografijo, ker je poln avtomobilov in ima zelo gost promet. Drive-in na fotografiji je tam, kjer pri Jaguarju pobirajo novinarje za testne vožnje. Na soncu je vse skupaj izgledalo malce zmazano, zvečer pa je slika dobila smisel. Energija posnetka se je zdela primerna Jaguarjevemu prvemu eletkričnemu avtomobilu.”

Bentley Continental GT Convertible, Colorado

“Ta posnetek je nastal na Bentleyjevi predstavitvi v Tellurideju. To je ograja Ralpha Laurena. Mislim, da je vse njegovo tudi za ograjo. Razumljivo so za PR paket zahtevali funkcionalne slike in vsake toliko pač moraš malo popustiti. Pomaga te ohraniti pri zdravi pameti.”

Jaguar F-type, Los Angeles

“Bilo je v Los Angelesu na mednarodni predstavitvi modela F-type. Fotografirali smo v hangarju, ki ga je za omorikasto gos (letalo H-4 Hercules) zgradil Howard Hughes. Velika stavba in enako velik dogodek, napolnjen z znanimi ljudmi. V spominu pa mi nenavadno prevladuje spomin, da sem po pomoti vstopil v žensko stranišče in se zaletel v Kelly Osbourne.”

EVO 093
Digitalna izdaja
Nakup preko spleta