GLASUJ ZA SLOVENSKI AVTO LETA 2022

Začinjen mestni malček

Hyundai i10 1.0 T-GDI N-Line

Delček čarobnosti znamke N, ki je v tako kratkem času osvojila ljubitelje športnih kombilimuzin, je oplemenitil tudi Hyundaijevega malčka

fotografije Janoš Pečnik

Tretja generacija Hyundaijevega superminija je na naše ceste pripeljala pred dobrim letom. Torej ravno v tistih prvih tednih epidemije pri nas. A novi malček je v meglici kaosa in negotovosti nase opozoril z odločno podobo – tako s precej zanimiveje oblikovanimi podrobnostmi, kot tudi z lepše odrejenimi razmerji v primerjavi s predhodnikom. In če pogledam v današnjo ponudbo najmanjšega segmenta mestnih avtomobilov, je i10 gotovo med tistimi, ki izstopajo. Le poglejte ta nabrit, že skoraj grozeč izraz!

Tudi najmanjši član Hyundaijeve družine pa se lahko pohvali s paketom opreme N-line. To pomeni, da je posut s ščepcem čarobnosti Hyundaijeve podznamke N, ki si je v zelo kratkem času pridobila veliko veljave. Dovolj, da te njena prisotnost razveseli tudi na mestnem malčku, kot je i10. Sprva opaziš športne karoserijske dodatke, s katerimi se od preostalih paketov opreme v ponudbi i10 očitno razlikuje. Ima drugačno masko z značilnimi dnevnimi lučmi v tehniki LED, dva kromirana zaključka izpušne cevi, imitiran difuzor(ček), rdeče poudarke, 16-palčna aluminijasta platišča, testni i10 pa je navsezadnje odet tudi v svetlo modro barvo karoserije, ki zdaj pri ljubiteljih športnih kombilimuzin že skoraj zanesljivo pomeni avto, ki se dobro pelje. Simpatično! 

Tudi v notranjosti je prisoten celoten nabor dodatkov, ki bi jih pričakoval ob izbiri športnega paketa opreme. Športna sedeža z rdečimi šivi, aluminijaste stopalke za neposrednejši občutek na stopalu, pa na primer prestavna ročica z oznako N – slednja je po notranjosti posejana v opozorilo, da z malim i10 vendarle ni šale. Sicer pa je voznikovo okolje prostorno in zračno, na zadnji klopi bodo krajšo pot zdržali tudi odrasli, i10 pa je eden redkih v razredu, ki v kabino (za doplačilo) sprejme pet ljudi. Prostor v prtljažniku je z 252 litri seveda omejen, a konkurenčen znotraj razreda – vanj pospravim dve veliki nakupovalni vreči, zaboj mineralne vode in torbo s fotoaparatom. Ko je govora o opremi, ima korejski malček veliko tistega, kar imajo veliki. Na avtocesti se zna obdržati znotraj voznega pasu, samodejno zavira v sili, prepoznava prometne znake in me, na primer, opozori z zvočnim signalom, ko vozilo pred menoj spelje v križišču. Infozabavni sistem je soliden, enostaven za uporabo – s fizičnimi bližnjicami in odzivnim zaslonom na dotik.

V notranjosti je razmeroma zelo prostoren, infozabavni sistem dobro deluje, športne dodatke rdečih šivov in aluminijastih stopalk pa zna upravičiti tudi na cesti.

Pri Hyundaiju pa niso le šminkali, ampak so vozniku nekaj dodane vrednosti namenili še z malenkostno prilagoditvijo podvozja – učvrstili so vzmetenje in namestili nove blažilce z izboljšanim nadzorom stiskanja. No ja, pomemben dejavnik v tem testnem primerku pa je seveda tudi najmočnejši motor v ponudbi, ki je na voljo izključno s paketom N-line. In čeprav takšen i10 vendarle ni na ravni športnosti Volkswagnovega Up-a GTI, kaj šele kakšnih Abarthov, pa bo vsekakor zadovoljil tiste, ki imate v vsakdanjem urbanem postopanju radi malce več akcije in ščepec športnega navdiha. Litrski prisilno polnjeni trivaljnik zmore namreč 100 »konj« (73,6 kW). V primerjavi s preostalima atmosferskima motorjema v ponudbi pa je to dovolj, da i10 z njim oživi in se prelevi v živahen mestni avtomobil.

Carglass

Podatek desetih sekund in pol, kolikor potrebuje do 100 km/h, ne dela usluge sicer prožnemu motorju, saj se v okviru mestnih hitrosti mali Hyundai z njim zaradi razmeroma bogatega in dosegljivega navora zdi zares živahen. Največji (172 Nm) je na voljo že pri 1.500 vrtljajih, kar je izrazito bolje od preostalega para motorjev v ponudbi. No ja, voljan je tudi takrat, ko je potrebno pospešiti iz naselja, v najvišjem območju vrtljajev pa se pričakovano ne vrti rad, a pri tem vendarle nimaš tistega občutka nezdrave obremenitve, ko bi motor že z zvokom sporočal, da je vrtenja dovolj. Izoliranost hrupa je nato še eno področje, kjer si Hyundaijev malček zasluži hvalo. A je potrebno v isti sapi dodati, da mu – čeprav ga avtocestnih kilmetrov ni strah – tam zmanjka šesta prestava (ročni menjalnik je petstopenjski), vzdušje pa lahko potem postane tudi precej hrupno. Poraba goriva se giblje proti sedmim litrom na 100 prevoženih kilometrov, kar – če upoštevam, da ta malček tehta vsega 1.024 kg – ni navdušujoč podatek.

Navdušuje pa z mero zrelosti, s katero se spopada s cesto. Čvrstejše vzmetenje s 16-palčnimi platišči ne kvari udobja, z izboljšano odzivnostjo pa malenkostno, a vsekakor občutno izboljša vodljivost. Dobrodošlo natančen volanski mehanizem ponuja dovolj naravne občutke, i10 pa je v vožnji zato prijeten in radoživ, tudi zabaven, če hočete. Z njim je veselje švigati med urbanimi opravki. Omenjene kvalitete ohranja tudi ob naraščanju hitrosti, ko se krmiljenje primerno obteži, karoserija pa ostaja stabilna tudi na slabšem asfaltu.

Ja, i10 z zmogljivejšim motorjem in paketom N-Line je mamljiva ponudba, vredna akcijskih 1.350 evrov doplačila (750 doplačila k motorju 1,2 in 1.200 s prihrankom 600 evrov za doplačilo k paketoma opreme Style ali Premium). Tako oblikovni kot tehnični dodatki paketa lepo poudarijo njegov hudomušen karakter, z okroglimi 100 “konji”, širokim razponom dinamičnih zmožnosti in razveseljivo lahkotnim pristopom pa je i10 zabaven mali avto!

Janoš Pečnik

Hyundai i10 1.0 T-GDI N-Line
TEHNIČNI PODATKI
Motor turbobencinski trivaljnik, 998 ccm CO2 105 g/km Moč 73,5 kW (100 KM) pri 4.500 vrt./min Navor 172 Nm med 1.500 in 4.000 vrt./min Zmogljivosti 10,5 s (0 - 100 km/h), 185 km/h Teža 1.024 kg Cena 13.690 evrov
+
širok razpon dinamičnih sposobnosti
dodatki paketa N-Line
prostornost
-
poraba goriva
le petstopenjski menjalnik
4
EVO OCENA
EVO 093
Digitalna izdaja
Nakup preko spleta