Mini One First Edition

Da gre pravzaprav za živo legendo v svetu avtomobilizma, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Po  prevzemu Bavarcev je postal cenovno manj dostopen širšim množicam. No, pri Miniju poskušajo s tem modelom in opremo to nekako omiliti.

Že od vsega začetka njegovega obstoja je bil nekoliko drugačen, celo nekoliko poseben. Po svoje zelo preprost, a je hkrati tudi ogromno nudil. Predvsem v smislu vožnje, kar dokazal na reliju Monte Carlo leta 1964, ko je ugnal vso konkurenco. In če so ljudje do takrat imeli nekaj pomislekov v zvezi z njim, so se po zmagi na najbolj klasičnem reliju ti pomisleki zagotovo razblinili.

In novodobni Mini? Njegova filozofija je ostala nespremenjena, četudi je zrasel v vse smeri in premore sodobno tehnologijo na vseh področjih. A ostaja še ena pomembna sprememba – postal je celo premijski avtomobil, kar se seveda odraža ne le pri uporabljenih materialih, vozni dinamiki in tehniki, tudi cenovno je višje pozicioniran.

Tudi novodobni Mini že od vsega začetka navdušuje s prepoznavno obliko. In zunanjost testnega Minija prav nič ne razkriva, da gre prav za vstopni model, ki stane slabih 19 tisočakov. Ni ravno ugoden, je pa v primerjavi z ostalimi Miniji dostopnejši. Poganja ga 1,5-litrski prisilno polnjen trivaljnik, ki zmore 55 kilovatov, oziroma skromnih 75 vrancev. To ni – resnici na ljubo – ravno neka strašna številka, pri kateri bi se ob pogledu nanjo vozniku zašibila kolena. Morda je bolj zanimiv podatek, da je že od 1.250 vrtljajev naprej na voljo vseh 160 njutometrov navora. Svojo moč prenaša preko zelo uglajenega šeststopenjskega ročnega menjalnika na prednji kolesni par. Kljub skromnejši nazivni moči, vsaj do neke mere zmore prikazati določeno mero vozne dinamike, četudi bi si glede na karakter Minija želel več moči na zviti regionalki. Skromnost motorja je najhitreje opaziti pri vožnji navkreber, saj mu kar hitro prične primanjkovati sape in je pač nujno potrebno poseči po prestavni ročici. Za nekaj veselja med vožnjo, je motor pričakovano potrebno nekoliko bolj preganjati, kar pa posledično pomeni večjo porabo, ki je na testu znašala med 7,1 in 7,6 litrov bencina.   

Podvozje se odlično bori z vsemi težavami manj zgledno urejenih cestišč, le da to počne relativno trdo. A to je pri Miniju potrebno vzeti v zakup, sicer ne bi bil pravi Mini. Zato veliko bolj navduši na zaviti cesti, kjer kar vpije, naj ga voznik požene. Prav zabavno je njegovo težišče prelagati iz zavoja v zavoj, saj je lega odlična, volanski mehanizem pa dovolj neposreden. Podkrmarjenja skoraj ni občutiti, in glede na to, da motor ne razganja od moči, je v vrhu zavoja brez strahov mogoče odločno pohoditi pedal plina.

Notranjost je zgledno urejena in kakovostno izdelana, in manjka na otip prijetno mehkih materialov. Voznik in sovoznik se ne bosta ravno pritoževala glede prostornosti, tisti na zadnji klopi pa bodo verjetno drugačnega mnenja – Mini pač ni družinski avtomobil. Kljub vse večji digitalizaciji, sta v tem avtomobilu merilnika hitrosti in vrtljajev še zmeraj analogna, kar ima nedvomno svoj čar. No, je pa tudi za ljubitelje digitalizacije poskrbljeno z velikim okroglim osrednjim zaslonom, s katerim je mogoče upravljati s prav tako okroglim stikalom postavljenim na podaljšku sredinske konzole.

Takole pod črto lahko rečem, da je vožnja z Minijem vedno prav posebno doživetje, ki te vedno znova opomni, da se tu in tam še zmeraj najde kakšen avto, ki v ospredje postavlja užitek v vožnji pred sodobnim sveto digitalizacije. Tokrat pri Miniju, tudi za privlačnejšo ceno.

TEHNIČNI PODATKI

Motorvrstni trivaljnik, 1.499 ccm, turbo
CO2122 g/km
Moč55 kW (75 km) med 3.500 – 6.500 vrt./min
Navor160 Nm med 1.250 – 3.000 vrt./min
Zmogljivosti13,4 s (0-100 km/h), 173 km/h
Poraba goriva7,4 l na 100 km/h
Cena s popustom18.990 EUR