Najzmogljivejši med malimi škorpijoni

Abarth 595 Competizione Dualogic

Najzmogljivejši 595 v ponudbi prepriča že z videzom, medtem ko z zvokom motorja naravnost navduši

fotografije Jure Kralj 

Italijani dobro vedo, kako zaigrati na prave strune in osvajati srca. Pa ne zgolj ženska, tudi moška. In v tem primeru brez lepih besed, polnih superlativov, temveč s tehniko in predvsem zvokom. V letih pisanja člankov sem sedel za volanom kar nekaj primerkov Fiata 500, tudi Abarthov 595, vendar se prav možato nisem počutil v nobenem. Do prihoda najzmogljivejše različice, ki nosi dodatno oznako Competizione.

V strupeno rumeno barvo odet malček že na prvi pogled daje jasno vedeti, da ni namenjen (samo) postopanju pred lokali ali na parkiriščih trgovin z žensko konfekcijo. Širši koloteki, značke z logotipom škorpijona, 17-palčna platišča, zajeten difuzor in kar štirje zaključki izpušnega sistema so menda dovolj zgovorni. Če v enačbo dodam še prisilno polnjeni 1,4-litrski motor s 132 kW (180 KM), delno zaporo diferenciala in Konijeve blažilnike v vseh štirih koncih kratkih previsov, potem je jasno, da želi Competizione predvsem zabavati. Če še vedno niste povsem prepričani v resnost tega avtomobila, potem bom poskusil z besedami opisati zvočno kuliso, ki vzbuja skoraj strahospoštovanje. Ko je motor hladen, se ob zagonu zglasi z resnostjo in zagnanostjo osemvaljnika, z dodajanjem plina v prostem teku pa vse skupaj začinita še pokanje in hlastanje. Zvok je tako resen, da me je v času druženja z njim ustavilo vsaj ducat ljudi, ki so želeli izvedeti več. Da ne omenjam števila obrnjenih glav …

Podrejenost športnosti se nadaljuje tudi v notranjosti. Sabeltov školjkasti sedež ponuja obilo opore telesu, čeprav se sedi visoko, pravzaprav previsoko. Tudi volan, ki je nastavljiv le po višini, je postavljen preveč položno in položaj sedenja ni ravno vzoren. A je to v trenutku, ko prestavim v vozni program Sport (ta ostane vklopljen tudi po ponovnem zagonu), hitro pozabljeno. Sicer natančni in komunikativni volanski mehanizem je takrat bolj obtežen, motor in stopalka plina pa nemudoma bolj odzivna. Omenjeni program vpliva tudi na delovanje robotiziranega menjalnika, ki pa nikoli ni prav hiter. Resda je pri prestavljanju hitrejši od konkurence, vendar še vedno počasen, zato samodejnost kaj hitro zamenja prestavljanje z obvolanskimi stikali. S popuščanjem plina se je namreč mogoče izogniti nadležni prekinitvi navora.

Življenje z njim je med prebijanjem skozi mestno gnečo povsem sprejemljivo, medtem ko zahteva pri zavzeti vožnji sklepanje kompromisov. Ki pa so se na koncu dneva izkazali celo za zabavne. S tem mislim predvsem na robatost prestavljanja, ki v času kirurške natančnosti sodobnejših dvosklopčnih menjalnikov kar nekoliko manjka.

Da podvozje dobro nadzira gibanje karoserije, je razumljivo, vendar je način, kako se Abarth spoprijema s podlago, tisti, ki poskrbi za zabavo. Zaradi kratkega medosja je na slabše vzdrževani cesti nemiren, pri zaviranju poskakuje sem ter tja in v vožnjo je treba vložiti več truda kot pri najbližjih konkurentih. Še posebej zanimivo postane v daljših hitrih ovinkih, ko je treba zbrati tudi nekaj poguma, da ostane desno stopalo na stopalki plina. Ob tem pa motor venomer razveseljuje z zvokom, ki se ga ne morem naveličati. Je kot nekakšen pritlikavi neotesanec na steroidih.

In če se sprašujete, kako je z njim živeti vsak dan? Resda je podvozje čvrsto, vendar se nikoli ne zdi resnično preobremenjeno in le največje luknje ter kratke grbine tu in tam poskrbijo za udarec. Zatakne se le pri ceni, saj je zanj treba odšteti vsaj 25.990 evrov, medtem ko velja menjalnik Dualogic še nadaljnjih 1790 evrov. Veliko, vendar nekaj tisočakov zagotovo odtehta že zvok.

Peter Zorenč

TEHNIČNI PODATKI
Motor štirivaljnik, 1.368 ccm, turbo
CO2 152 g/km
Moč 132 kW (180 KM) pri 5.500 vrt./min
Navor 250 Nm pri 3.000 vrt./min
Zmogljivosti 6,9 s (0–100 km/h), 225 km/h
Teža 1.055 kg (125 kW/tono)
Cena 27.780 EUR
Videz
Zvok
Zabavnost
Cena
Še vedno prepočasen menjalnik
4.5
EVO OCENA