Drobni ustrahovalci: Fiesta ST200 vs Peugeot 208 GTi vs Seat Ibiza Cupra

Ford Fiesta ST200 je dober avtomobil, toda ali je tudi dovolj zmogljiv in zabaven, da lahko za seboj pusti odličnega Peugeota 208 GTi? Ali pa boste raje prihranili kakšnih pet tisočakov in se odpeljali s Seatovo Ibizo Cupro?

Majhni, hitri petvratniki so eni izmed tistih avtomobilov, ki vztrajno ponujajo vozniško zabavo. Tisti zares dobri nikoli ne razočarajo in sodijo med avtomobile, ki ponujajo najboljšo vozniško izkušnjo sploh. Da so dosegljivi – vsaj po merilih množice – tudi kot novi primerki in še toliko bolj ugodni, ko so nekoliko rabljeni, le še povečuje njihovo privlačnost.

Velika novica v preteklih mesecih je bila najava nove Fieste ST200. Torej prav v trenutku, ko se je lahko naslonila tudi na veliko pozornost, namenjeno večjemu Focusu RS, kar je za Ford vsekakor priročno. Vsaj v smislu prodaje. In ko je govora o primerjavi z običajno različico ST, je treba omeniti še, da je ST200 seveda še bolj dodelana različica že tako odlične osnove. Takšen korak je na koncu življenjske poti nekega modela sicer povsem običajen, vendar zato nič manj privlačen. Že naš prvi stik s ST200 je dal vedeti, da gre za avtomobil, ki je povsem v vrhu segmenta. Odločili smo se, da postavimo to teorijo na preizkušnjo in Fiesti ob bok postavimo Peugeota 208 GTi in Seata Ibizo Cupro.

Peugeot je stik na področju športnih malčkov izgubil že pred leti, vendar napori Francozov za vrnitev v zadnjem času vseeno obetajo veliko. Najboljši primer je 208 GTi Peugeot Sport, ki se od običajnega GTi-ja loči predvsem zaradi drugačnih stranskih ogledal, platišč, širših blatnikov, zaključkov izpušnega sistema, maske motorja in zavornih čeljusti ter seveda širših kolotekov spredaj in zadaj za šest milimetrov ter za centimeter nižje postavljene karoserije (da jih omenim le nekaj). Če k temu dodam še drugačne vzmeti, blažilnike, geometrijo podvozja in zaporo diferenciala, ki je izposojena kar iz kupeja RCZ R, potem je jasno, da pri Peugeotu s tem 208 GTi-jem mislijo zelo resno.

Tudi v primerjavi z že tako ostro zarisano Fiesto ST200 je videti 208 GTi drugače. Zunaj in znotraj. Vsekakor že na prvi pogled sporoča svojo namenskost in daje vtis kakovosti. Položaj sedenja za volanom je dober, le odgovornega, ki je bil prepričan, da je v vidno polje merilnikov pametno vriniti volanski obroč, bi morali takoj odpustiti. Če dam spodrsljaj na področju ergonomije na stran, je volan dober, občutek v rokah je prijeten – je dovolj debel in me na nek način spominja na obroč iz Astona Martina Vanquish.

Tale 208 na področju dinamike deluje zelo pozitivno in odzivno, kar se kaže v celotnem avtomobilu. Volanski mehanizem je izjemno hiter, v podporo pa mu je enako odzivna prednja os z veliko mero oprijema, le občutka ne ponuja ravno v izobilju. Pri pospeševanju v ravni liniji je nemost tista, ki prevladuje, in jasno je, da so se pri Peugeotu trudili povečati nadzor nad vplivom navora na volan. V nižjih prestavah prednji konec še vedno rad ‘ovohava’ kolesnice, vendar to redko odvrača voznikovo pozornost.

Francozi so z 208 GTi by Peugeot Sport končno izdelali avtomobil, ki se lahko enakovredno meri s Fordovo Fiesto ST.

Prisilno polnjeni 1,6-litrski štirivaljnik s 153 kW (208 KM) je zelo veseljaški in zmogljiv, vendar zvočno ne ravno prepričljiv. Čeprav je dovolj zmogljiv, imate občutek, kot bi celoto po naslednji ravnini nekdo brcnil, saj motor to delo opravi brez akustične drame. Jasno je tudi, da tale Peugeot zahteva nekaj časa za spoznavanje. Način, kako se odziva na premike volana in prenaša moč na podlago, je precej agresiven. Zato je za tekočo vožnjo potrebnega nekaj časa, da postane vstopanje v ovinke samozavestno in predvsem mirno. Da 208-ica oživi, je treba zavirati pozno, v ovinek prenesti več hitrosti, zaviti ostreje in pospeševati siloviteje, kot bi sicer pričakovali. Meja, ko se oprijem prevesi v drsenje, je dokaj ostra in jo je težko oceniti, vendar je to zelo vznemirljivo in zahteva hitro odzivnost voznika. Če vam vse uspe narediti, kot je treba, potem gre kot po maslu, čeprav je venomer jasno, da je avtomobil vseeno odrezav. Verjamem, da bi se nekateri vanj nemudoma zaljubili, spet drugi pa bi ga iz istih razlogov zasovražili.

In tako iz črno obarvanega Peugeota za volan Ibize Cupre s priokusom vanilje. Seat je, vsaj v našem svetu, pravi zaspanec. Vsekakor je znamka sposobna ponuditi izjemne avtomobile, kot je Leon Cupra 290, vendar je tole majhno Ibizo mogoče zlahka spregledati. Škoda, saj kupec za odšteti denar dobi prepričljiv paket, ki je seveda tudi hiter.

Za nekaj več kot 18.600 evrov dobi kupec 1,8-litrski prisilno polnjeni stroj s 141 kW (192 KM), ki moč na prednji kolesi prenaša preko ročnega šeststopenjskega menjalnika. Dovolj za pospešek do 100 km/h v manj kot sedmih sekundah in z največjo hitrostjo 235 km/h. To je vsekakor dovolj za primerjavo s Fiesto ST200 in 208 GTi-jem, vendar je Ibiza vseeno za kar nekaj tisočakov cenejša.

Če bi sodili le po videzu, tako zunaj kot znotraj, potem Ibiza ni prav prepričljiva. V resnici je skoraj enaka običajni različici z nekoliko drugačnimi platišči in neumnim zaključkom izpušnega sistema, znotraj katerega se skrivata dva pihalnika premera grahovega zrna. In videz se do neke mere ujema z občutki med vožnjo – občutek volanskega mehanizma, prestavljanje, obtežitev stopalk in zvok motorja odsevajo občutke iz številnih običajnih modelov Volkswagnove ponudbe. Mirno lahko rečem, da je avtomobil brez lastne osebnosti.

Ibiza je precej cenejša od tokratnih tekmecev, a zato nudi občutno manj prepričljivo vozniško izkušnjo.

Če se oddvojite od osebnosti in se posvetite le zmogljivostim, potem je Cupra prepričljiv avtomobil – resda težko drži korak s nasprotnikoma, vendar podvozje ni dovolj ostro, da bi na vsak način silil preko meje podkrmarjenja. Zato pa je blaženje dovolj udobno in popustljivo tudi na slabši podlagi, vendar deluje zelo hladno in na nek način odtujeno od voznikovih čutil.

Zmogljivosti Ibize so prepričljive. Zato večjih težav z držanjem koraka s tekmecema nima.

Če pomislim, da ima motor opravka z zelo dolgimi prestavnimi razmerji, mu premikanje Ibize ne dela pretiranih težav. V tretji prestavi vas bo zapeljal tudi do hitrosti 150 km/h, zato je živčno prestavljanje povsem odveč. Najbolje je pustiti ročico menjalnika pri miru in raziskovati široko srednje območje, ki ga ponuja štirivaljnik. Vsekakor je Ibiza Cupra hiter avtomobil, vendar ne sodi med tiste, ki zmorejo pognati adrenalin po žilah in pospešiti srčni utrip.

In na koncu še k Fiesti, ki navduši že od prvega metra naprej. Vse se zdi na svojem mestu. Ne zahteva nobenega prilagajanja, položaj za volanom je odličen, preglednost tudi. Sonyjevemu avdiosistemu ni pomoči, zato pa z obilo opore telesu navdušijo Recarovi sedeži in k vozniku usmerjeno delovno okolje.

Štirivaljnik s prostornino 1,6 litra in močjo 158 kW (215 KM) je najboljši v primerjavi. Premore resen zvok, ki z vrtljaji postaja vse bolj (prijetno) neotesan. Podajanje navora in moči je skozi vrtljajsko območje zelo velikodušno, in čeprav pred rdečim poljem ni ravno veseljak, se temu vseeno splača približati. Povsem se razživi pri 4.000 vrt./min in navdušenost ohranja vse do 6.500 vrt./min. Vsekakor je eden tistih, ki želi voznika prepričati v priganjanje in poseganje po prestavni ročici, kar je vsekakor bistvo takšnega majhnega športnega kompaktneža.

Notranjost v ST200 oblikovno ne prepriča, vendar je za voznika prijetna.

Seveda ima svojo vlogo pri tem tudi menjalnik s skrajšanimi prestavnimi razmerji. Pa s tem ne mislim na sprinterska razmerja, čeprav ponuja več zadovoljstva v vožnji, saj ima voznik nenehno občutek, da je vožnja hitrejša, hkrati pa ne dopušča, da bi v le eni prestavi prevozil večkilometrski odsek regionalke. To občasno zahteva tudi seganje po prestavni ročici sredi ovinka, ko je treba na hitro prestaviti, vendar je to majhna cena, ki jo je treba plačati za nenehno zabavo. Prestavljanje je lahko zelo hitro, a ne ponuja želenega mehanskega občutka, kar spet ni tako moteče.

Pri pospeševanju v nižjih prestavah je mogoče čutiti nekaj vpliva navora na volan, vendar je ta dobro nadzorovan in ne preveč moteč. Podvozje je nastavljeno nekoliko mehkeje kot v Peugeotu, a je zato Fiesta lažje vodljiva in deluje bolj naravno ter intuitivno. Oprijema je v izobilju in pritisk na gumb za izklop sistema nadzora stabilnosti je nepotreben. Vseeno pa je občutek ob dejstvu, da ga je sploh mogoče izklopiti, če ste tako razpoloženi, dober. ST200 ni tako odrezav kot 208 GTi, zahvala pa gre vektoriranju navora (zavorni učinki), ki nadomešča mehansko zaporo diferenciala. To je vsekakor avtomobil, namenjen neumorni vozniški zabavi.

Fordovi inženirji so veliko truda vložili v povečanje nadzora stabilnosti ob hkratnem zmanjševanju čvrstosti vzmeti za več prilagodljivosti na slabše vzdrževanem asfaltu. Očitno jim je uspelo, saj ostaja na podlagi, kjer bi bil običajen ST že nekoliko vznemirjen, povsem stoičen. Še vedno je govora o čvrsto vzmetenem avtomobilu, vendar ponuja Fiesta v primerjavi z 208 precej več popustljivosti ter je hkrati bolje vodljiva in odzivna kot Ibiza. Ko se gibljete na (in nekoliko) čez mejo oprijema, ST200 ohranja nadzor in nevtralnost ter z odvzemanjem plina omogoča nekaj zabavnega poplesavanja zadka. Že res, da se vožnje ni mogoče lotiti na polno že od začetka, saj se je meji najbolje približevati postopoma, celota pa se najbolje počuti takrat, ko si jo voznik drzne tudi prestopiti. To je povsem nasprotno od načina pristopa, ki ga zahteva 208. Tega je namreč treba resno zgrabiti za roge in ga po cesti dobesedno metati iz ovinka v ovinek.

Če me vprašate, kdo je po teh uvodnih kilometrih zmagovalec, bi rekel, da Fiesta, in sicer z velikim naskokom. Je namreč eden tistih avtomobilov, ki vas prevzame že prvi trenutek. Nasprotno se zdi, kot bi 208 na vsak način želel voznika vreči s tira. Volan zahteva privajanje in najti tekoči ritem ni tako preprosto kot v Fiesti. Pa vendar s prevoženimi kilometri in spoznavanjem celote postajam nad njim vse bolj navdušen. Treba je namreč globlje pobrskati po dinamičnih lastnostih in dojeti smisel odzivnosti. Kar naenkrat se zdi tale Peugeot precej bližje Fiesti, kot je mogoče sklepati po prvih vtisih, po prvih kilometrih.

Na žalost Ibiza nikoli ni v neposredni bližini tekmecev – velja za emocionalno in dinamično plat obeh tekmecev. Kljub temu da se v primerjavi hitrosti vožnje od ene do druge točke nima ničesar sramovati, ji vseeno manjka energičnosti, ki jo premoreta Fiesta in 208. Ob tem je videti prav dolgočasno in takšen je tudi občutek med vožnjo. To sicer še ne pomeni, da ne ponuja vsaj nekaj zabave, vendar je ta bolj primerljiva z nepričakovano vznemirljivostjo v najetem (običajnem) avtomobilu kot takšnem, ki je že v osnovi zasnovan s tem namenom. Je občutno cenejša od Fieste in 208, a je jasno, da dodaten denar v tem primeru kupi več kot le bolj športne sedeže in vpadljiva platišča. Ford in Peugeot sta vzorna primerka, vendar je Fiesta ST200 tista, ki si zmago najbolj zasluži.

Seat Ibiza Cupra
TEHNIČNI PODATKI
MOTOR: vrstni štirivaljnik, 1.798 ccm, turbo
MOČ: 141 kW (192 KM) pri 4.300 vrt./min
NAVOR 320 Nm od 1.450 do 4.200 vrt./min
TEŽA: 1.185 kg
RAZMERJE TEŽE IN MOČI: 119 kW na tono
0–100 km/h: 6,7 s
HITROST: 235 km/h
CENA: 18.668 EUR
3.5
Peugeot 208 GTi by Peugeot Sport
TEHNIČNI PODATKI
MOTOR vrstni štirivaljnik, 1.598 ccm, turbo
MOČ: 153 kW (208 KM) pri 5.800 vrt./min
NAVOR: 300 Nm pri 1.750 vrt./min
TEŽA: 1.185 kg
RAZMERJE TEŽE IN MOČI: 129 kW na tono
0–100 km/h: 6,5 s
HITROST: 230 km/h
CENA: pribl. 23.000 EUR
5
Ford Fiesta ST200
TEHNIČNI PODATKI
MOTOR: vrstni štirivaljnik, 1.596 ccm, turbo
MOČ: 158 kW (215 KM) pri 6.000 vrt./min
NAVOR: 320 Nm pri 2.500 vrt./min
TEŽA: 1.088 kg
RAZMERJE TEŽE IN MOČI: 145 kW na tono
0–100 km/h: 6,7 s
HITROST: 230 km/h
CENA: pribl. 24.000 EUR
5