4kolesa

Lahko vtis pokvari kombijevski zadek?

Ford Focus 1,5 EcoBoost karavan ST-Line

fotografije Jure Kralj

Najzmogljivejši Focus brez oznake ST ponuja toliko moči, kot jo je dizelsko gnani predhodnik z oznako ST

Pred nekaj meseci si je prislužil laskavi naslov Slovenski avto leta. Sodeč po točkovanju avtomobilističnih medijev, zelo prepričljivo. In tudi po mojem osebnem prepričanju je trenutno najboljši avtomobil v spodnjem srednjem avtomobilskem razredu, če v tem košu izločim premijsko konkurenco, ki tudi cenovno odstopa. Že v testu kombilimuzinske različice sem hvalil vozno dinamiko in res dobro počutje za volanom, pa četudi se je pod pokrovom motorja skrival litrski trivaljnik.

Tokrat bi Focus moral še bolj prepričati, saj ga žene 1,5-litrski prisilno polnjen bencinski motor. No, tudi ta skriva zgolj tri valje. Kljub temu pa močnejša različica tega trivaljnika predstavlja trenutno najmočnejšega Focusa v ponudbi (ST prihaja poleti).

“Prednja os Focusa ponuja tisto odzivnost in lahkotnost v zavoju, ki loči dobre od najboljših.”

Tudi ta kombi se ponaša s paketom opreme ST-Line, ki ne pomeni zgolj nekaj lepotnih dodatkov, saj med ostalim prinaša še za centimeter krajše in čvrstejše vzmeti. Ob vsem tem pa me najbolj zanima, koliko oprijema zmore prednja os s tem motorjem in ali lahko vtis lege na cestišču pokvari kombijevski zadek (zadnji previs je v primerjavi s kombilimuzino daljši za 29 centimetrov, teža vozila pa je večja za 39 kilogramov).

Oprema ST-Line Business zagotavlja drugačne pragove, 17-palčna platišča, črno prednjo mrežo za zajem zraka, prednji meglenki za osvetlitev v ovinku, črno podložene žaromete in centimeter nižje podvozje.

A še preden se odpeljem po meni dobro znanih zavitih cestah, moram priznati uporabno prednost kombija. Ker je seveda občutno daljši, prtljažni prostor meri 575 litrov (z rezervnim kolesom in 608 litri s setom za popravilo pnevmatike) do višine pomičnega roloja, kar je 200 litrov več kot v kombilimuzini. Prav tako uporabni so tudi odlagalni prekati pod dvižnim dnom prtljažnika. Manjši kosi prtljage se tudi med zahtevnejšo vožnjo ne bodo kotalili po prtljažniku.

Položaj za volanom je enak kot pri kombilimuzini, torej pravilen: pedala so postavljena globoko, da mi kolena ne štrlijo, volanski obroč pa je visoko in blizu telesa. Tudi oba prednja sedeža ponujata dovolj opore v ledvenem delu, čeprav nista izrazito školjkasta. Že pri prvih zavojih pa je spoznati odzivnost volanskega mehanizma v neposredni bližini osrednje točke, s čimer ni prav nič narobe, le privaditi se je treba odzivnosti. Pomembna pa ni le razlika v moči med obema trivaljnikoma, tudi zvok motorja je drugačen. Ta namreč ne nažira možganov z zvokom kavnega mlinčka, značilnim za manjše trivaljnike. Je bolj poln, globlji in veliko bližje zvočni kulisi štirivaljnikov. Prav tako deluje mirno in je zelo dobro zvočno pridušen, še posebej v voznem programu Eco, bolj odrezav in hropeč, kot trivaljnik torej, je v programu Sport. Kjer – mimogrede – motor ne ponuja nič res posebno vznemirljivega.

Notranjost je urejena in po ergonomiji zelo blizu premijcem tega razreda. Prirezan usnjen volanski obroč je del opreme ST-Line.

Kljub zmogljivostim je pri Focusu mogoče izbirati med ročnim in samodejnim menjalnikom. O delovanju slednjega lahko preberete v kratkem testu zraven, ročni pa skrbi za več vpletenosti voznika med vožnjo. Še posebej, ko štirivaljnik preganjam od zavoja do zavoja. Izjemno prožen je, dovolj sape in odločnosti pa je vozniku na voljo že od 1.500 vrtljajev naprej. Prav tako se ne upira vrtenju v višje vrtljaje, pravzaprav želi za vrh krivulje moči odločno nogo in pri tem tekoče, brez zatikanja deluje tudi šeststopenjski ročni menjalnik. Hodi prestavne ročice niso športno kratki, vsekakor natančni, a tega tudi ni pričakovati – nekaj mora ostati tudi za različico ST.

Navzlic izdatni moči na prednjih kolesih lahko zatrdim, da je za spredaj gnan avtomobil oprijema res v izobilju, obenem ponuja prednja os tisto odzivnost in lahkotnost v zavoju, ki loči dobre od najboljših. Predvsem pa je zlahka mogoče določiti mejo oprijema. Pa ne le prednjega kolesnega para, tudi zadka. In ko je govora o slednjem, imam v mislih tudi največjo razliko med obema karoserijskima različicama. Zadek kombilimuzine je med pretiravanji namreč občutno manj zabaven, saj zadnji kolesi trmasto vztrajata v zastavljeni smeri. Pri kombiju so zdrsi nadzorovani, nikoli nenadni, seveda če voznik upošteva zakone fizike. In le kratek popravek volana je potreben, še preden svoje opravi stabilnostni sistem, pa je znova v zastavljeni smeri. Res mi je všeč ta predvidljivost oprijema, saj lahko voznik prinese skozi zavoj več hitrosti, ob tem pa je gibanje karoserije povsem nadzorovano, zdrsa pa toliko, kot voznik želi. Temu agregatu se res dobro poda športneje nastavljeno podvozje v opremi ST-Line. To pomeni, da tudi na slabem cestišču še zmeraj vsaj spodobno blaži neravnine, brez posebnega pretresanja žive vsebine ali celo poskakovanja zadnje preme. Med agresivnim zaviranjem se prednji del vozila nikoli ne potopi pregloboko, podvozje ne dovoljuje vzdolžnega nihanja pri premagovanju izrazitih hitrostnih ovir.

Poraba je resnično odvisna od teže desne noge. Med vožnjo z družino po avtocesti in regionalki je potovalni računalnik pri polno naloženem prtljažniku in štirih osebah v kabini pokazal 5,8 litra povprečne porabe. Z dodano mestno vožnjo in občasnim priganjanjem pa poraba preseže osem litrov na sto prevoženih kilometrov, kar je povsem pričakovano.

Sebastijan Zorenč

Ford Focus 1,5 EcoBoost karavan ST-Line
TEHNIČNI PODATKI
Motor vrstni trivaljnik, 1.497 ccm, turbo
CO2 132–154 g/kmMoč 134 kW (182 KM) pri 6.000 vrt./min
Navor 240 Nm pri 1.600 vrt./min
Zmogljivosti 8,5 s (0–100 km/h), 220 km/h
Teža 1.333 kg (100 kW/tono)
Cena 24.900 EUR
Uporabnost prtljažnega prostora
Lega na cestišču
Vodljivost
Kljub zmogljivostim in globokemu zvoku je še zmeraj trivaljnik
4.5
EVO OCENA
Preberite tudi
Mercedes-Benz razreda B
Manj velikoprostorskosti, več…