Če si kje na terencu lahko privoščijo oznako Sport, potem si jo menda lahko pri Fordu. Kateri od obeh si jo bolj zasluži?

Oba sta v zrelih letih – Kuga prenovljena in tokrat prvič s prestižno-športnim paketom opreme ST line, večji Edge je prenovo doživel, preden je lani (uradno) sploh prišel v Evropo! Da vsak v svojem paketu (tudi večji Edge seveda premore športni paket, ki je bolj preprosto poimenovan kar – Sport) bolj izpostavljata športnost, vozno dinamiko kot prehodnost in terenskost, je jasno že na prvi pogled – po obrobah, pragovih, večjih platiščih in nizkopresečnih pnevmatikah, sijajno beli barvi … Rovarjenje po blatu in pesku bi pomenilo, da ste z razumevanjem enega in drugega zašli. Ampak podajanje vozne zabave in vsakdanje uporabnosti vsak od obeh vendarle razume nekoliko po svoje.

Seveda sta oba v svoji osnovi še vedno športna terenca, z vsem, kar to prinaša, tudi višino od tal in štirikolesnim pogonom, toda v različnih razredih – Kuga v kompaktnem, ki z novo generacijo ni več tako zelo ‘kompakten’, ampak blizu štirih metrov in pol ter tako natanko v sredi ponudbe popularnih terencev. Edge želi v razred višje – ne le med večje, pač pa tudi med bolj premijske modele, kjer kraljujejo evropski ponudniki. In je s svojo dolžino (4,8 metra) ravno v začetku modelov, ki so na stari celini v razredu velikih terencev, v njegovi duhovni domovini pa sodi med – kompaktne.

Za volanom večjega od obeh je seveda takoj čutiti izrazito širino, ki pomeni tudi darežljivo odmerjene centimetre za volanom in na udobnem sedežu. In čeprav so poteze obeh res sorodne, deluje Edge bolj resno, klasično, morda celo bolj zadržano. Kuga, kjer so v ospredju odlični sedeži, ki so, kot bi bili uliti po telesu, pač pokaže več razgibanosti, dinamike, več je mehkih, na otip prijetnejših materialov, volan mi je vsekakor bolj všeč. Čeravno je, ko se presedeš iz večjega v manjšega – vse skupaj bolj stisnjeno, skoraj natlačeno.

Dvolitrski turbodizel je seveda v obeh modelih največ, kar je moč dobiti. V večjem je različica s 154, v manjšem s 132 kilovati. Glede na razliko v teži, ki je večja, kot to nakazuje teh (približno) 35 centimetrov in znaša kakšnih dobrih 200 kilogramov, je pravzaprav Edge sila živahen terenec. Seveda bi dve toni za udarni štart potrebovali kak trilitrski šestvaljnik, ki bi dobro del tudi imidžu v tako željeni premijski ligi, ampak tudi ta biturbo TDCi dobro deluje, posebno še, ko se vrti v bližini tri tisoč vrtljajev. Tam je tudi ravno prav odziven, le pri naglih spremembah smeri in odločnem pospeševanju iz bolj zaprtih zavojev zna dvosklopčni menjalnik malo bolj hlastno prestavljati navzdol. Ampak na splošno se dobro ‘ujame’ s celoto, pa tudi ročni način deluje odločno. Bolj kot motor je zanimivo podvozje – nastavitev vzmeti je v tem paketu čvrstejša (kar je čutiti na kratkih, zaporednih grbinah), nagibanja pri dolgih, hitrih zavojih ne more povsem skriti, posebno še, ko se avto z vso težo nasloni na zunanji kolesi.

Kuga ima v tem primeru seveda dobra dva centa prednosti v teži, kar je mogoče takoj občutiti – ne tako zaradi pogona, saj je silina dvolitrskega dizla približno enaka (kljub razliki v moči), pa tudi številke to potrjujejo. Je pa odzivnost motorja iz nižjih vrtljajev pri Kugi prepričljivejša. Teža seveda pomeni tudi razlike v delovanju podvozja – nastavitev v Kugi omogoča bolj udobno delovanje pri počasnejši vožnji po uničenem asfaltu, hkrati pa se tudi nekoliko hitreje in lahkotneje odziva na hitre spremembe. Tudi tu je podvozje pasivno, nižje in čvrstejše od običajnih modelov, zato je urno vijuganje po hribovski cesti bolj podobno urejenemu kompaktnemu petvratniku kot terencu.

Seveda boste tudi pri opremi ST line zaman iskali tisto ostrino in natančnost pri vstopu v zavoj, ampak vendarle je občutek za volanom enostavnejši in lahkotnejši kot pri Edgeu. Svojo težo in dimenzije sicer poskuša skrivati – in to že moram reči, da kar uspešno – tudi z inovativnim sistemom spremenljive moči in neposrednosti v volanskem mehanizmu. Sistem je mogoče (tudi) nastavljati, ampak predvsem pri zmernih hitrostih je odziven, z nekaj vaje tudi dovolj intuitiven, da je mogoče hitro spreminjati smer in da v zaprtih zavojih roke ostajajo na volanu. Kljub dejstvu, da je Kuga peresno lahka kategorija proti Edgeu, moram priznati, da ne bi imel nič proti bolj (vsaj) neposredni, hitrejši volanski letvi. Čeprav sta odzivnost in komunikativnost mehanizma skozi celo polje fordovsko prijetna, prednja os pa ubogljivo pade v zavoj.

Sicer imata oba podoben štirikolesni pogon z vodeno sklopko na zadnji osi, toda zelo očitno je zaradi nastavitev, teže, motorja in oprijema podvozja tu večji Edge v prednosti. Tam, kjer sem pri pospeševanju čutil nekaj prenosa moči med prednjo in zadnjo premo, med zdrsavanjem prednjih koles v zavoju, ki so iskala oprijem (in čakala na razbremenitev z zadnje osi), je to štirikolesni pogon v večjem Edgeu storil z lahkoto. Predvsem pa opazno hitreje in skoraj nezaznavno. Tudi po delno poledenelih in zasneženih cestah mi je Edge kljub svoji teži vlival precej več suverenosti s svojim oprijemom in učinkovitostjo pogona, saj se mi je vedno zdelo, da bo pomagal takrat in tam, ko bo (ali še preden) to potrebno. Seveda je nekaj tega občutka varljivega in dobro se je zavedati, kako težko je ustaviti dve toni drseče kovine na poledeneli cesti … Verjamem tudi, da se Kuga bolje znajde izven utrjenih poti, ne le zaradi teže, pač pa tudi zavoljo vseh ostalih dimenzij, krajših previsov … Ampak v tem primeru se to ne zdi tako odločilno.

Kakorkoli – težko je zanemariti skoraj 15 tisočakov razlike, toda med vožnjo, če v tem primeru, ko se oba ‘bahata’ s športnim predznakom, pustim ob strani zmogljivosti izven utrjene ceste, je razlika pravzaprav manjša od tega, kar nakazuje znesek. In dimenzije obeh modelov. Oba ponujata za tiste, ki želijo terenca zaradi njihovih posebnosti, pač tisto nekaj več na cesti, med zavoji. Ne prav dosti, nekaj pa vendarle. Tu je v drobni prednosti Edge, predvsem zaradi odzivnejšega pogona in volanskega mehanizma. Toda celotna okretnost zaradi teže vendarle trpi. Vse ostalo, vključno s prostorskim udobjem spredaj in zadaj ter opremo, je seveda na strani večjega ‘brata’. Ampak to je pač že del, kjer v ospredje stopi cena. Če želite več prostora in udobja ter vam je to vredno (vsaj) omenjeni znesek, boste zagotovo dobili več avtomobila. Toda vsaj približno racionalen kupec bo tudi s Kugo ST line postrežen zelo (zelo) dobro.

Ford Edge 2,0 CRDi
Prostornost
Štirikolesni pogon
Krmilni mehanizem
Teža
Udobje na krajših grbinah
4
EVO OCENA
Tehnični podatki
Motor: vrstni štirivaljnik, 1.997 ccm, turbodizel
CO2: 149 g/km Moč: 154 kW (210 KM) pri 3.750 vrt./min
Navor: 450 Nm od 2.000 do 2.250 vrt./min
Zmogljivosti: 9,4 s (0–100 km/h), km/h
Teža: 1.949 kg (79 kW/tono)
Osnovna cena: 54.250 EUR
Ford Kuga ST line
Izdelava
Praktičnost
Vodljivost za tak model
Pogon
Podpora karoserije
4
EVO OCENA
TEHNIČNI PODATKI
Motor: vrstni štirivaljnik, 1.997 ccm, turbodizel
CO2: 134 g/km
Moč: 132 kW (180 KM) pri vrt./min
Navor: 400 Nm od 2.000 do 2.500 vrt./min
Zmogljivosti: 10 s (0–100 km/h), 200 km/h
Teža: 1.716 kg (77 kW/tono)
Osnovna cena: 39.950 EUR