Ali lahko premijske kupce prepriča tudi dodatno obdelan in opremljen Mondeo? Z novim imenom …

Trik je, priznam, dobro zasnovan in zastavljen. Zveneče ime legendarnega italijanskega karoserista povezati z znamko, ki želi ponuditi predvsem korektnost in dobro razmerje med ceno in kakovostjo. Vignale je že nekaj časa del Fordove zapuščine in strateško so se dela lotili šele zdaj, čeprav se je ime pred leti nekajkrat pojavilo – tudi v Italiji, za paket opreme pač. Mondeo Vignale sicer ni edini, a je pri nas prvi, ki je zaoral ledino na področju premijske ponudbe.

Sedeži so res vrhunski – tako zaradi usnja kot prilagodljivosti. In masaže. Pa gretja in zračenja.

Resnici na ljubo je treba reči, da oko bežnega poznavalca znamke ne bo takoj uzrlo razlike, pa saj ni tako velika. Posebna platišča (tale na fotografijah so sicer 19-palčna in že doplačljiva), barva, nekaj dodanega kroma in obrob ter seveda posebna maska s kromirano obrobo … Več napora so vložili v notranjost, saj kupcem tozadevnih modelov več pomeni dobro počutje kot videz. Tu je seveda kar nekaj razlike – v usnje odeta armaturna plošča, pa osrednja konzola, obloge vrat … Vse obdelano z izrazitimi šivi podobne barve, natančno in prepričljivo. Seveda ročno sestavljeno, kar je tudi videti, saj so stiki med vsemi ploskvami res natančni, dodelani in tudi natančno oko ne bo zaznalo površnosti. Tudi barvne kombinacije drugih uporabljenih materialov so prijetne, pastelne, nobenega izstopajočega, kričečega tona. Vsi izbrani materiali pa delujejo prijetneje. Masažni sedeži v posebnem in težjem usnju Windsor so seveda doplačljivi (1.450 EUR) – razen usnja, ampak sistem prilagodljivosti (10 smeri) in masaže deluje dobro. Ker gre za napihljive blazine, morda res ne hitro, zato pa intenzivno. Poleg tega blazine omogočajo resnično vrhunsko nastavitev vsakega prednjega sedeža …

Tudi zaslon je večji, devetpalčni, občutljiv na dotik, pregleden in vsaj zame enostaven, zvočni sistem (Sony) je prilagojen za notranjost Mondea, toda moj slušni aparat teh nians pač ni zaznaval. Zato pa se zdi tudi dvolitrski dizel še bolje zvočno pridušen, čeprav bi to lahko bil ob vsem dodanem udobju tudi subjektivni občutek. Zagotovo je tudi motor prava izbira, saj ponuja presežek navora, ki pač sodi k takšnemu izboru. Celo tolikšen je, da je prenos teže nazaj jasno čutiti pri pospeševanju, ko se kolesa že borijo za oprijem. Zato tudi iz zaprtih zavojev podvozje težko kroti navorski udarec, kar je čutiti tudi na volanu, ki postaja mehkoben. Nič dramatičnega sicer, ampak za ‘modri oval’ imam pač rezervirane višje standarde vozne dinamike. Štirikolesni pogon bi zadevo elegantno rešil. Pa tudi potresavanje na kratkih grbinah bi serijske 18-palčne pnevmatike lažje zgladile.

In naposled – je vredno, je smiselno? Odšteti (vsaj) sedem tisočakov več za posebno izdelavo, usnje, material, obdelavo? Dobro vprašanje, na katerega bo vsak iskal odgovor s svojega konca. Zagotovo pa bodo morali pri Fordu v graditev (pod)znamke vlagati še nekaj časa.

Ford Mondeo Vignale 2,0 TDCi
TEHNIČNI PODATKI
Motor: vrstni, štirivaljnik, 1.997 ccm, turbodizel
CO2: g/km
Moč: 132 kW (180 KM) pri 3.500 vrt./min
Navor: 400 Nm od 2.000 do 2.500 vrt./min
Zmogljivosti: 8,7 s (0–100 km/h), 218 km/h
Teža: 1609 kg (82 kW/tono)
Osnovna cena: 36.670 EUR (akcija)
Pritajena eleganca
Odlično urejena notranjost
Cena
Podvozje težko kroti navor
4
EVO OCENA