Vsak na svoji strani

Ford Mustang GT vs Ford Fiesta ST

Mustang je samosvoj, ikona športnih kupejev, prepoznaven Fordov ‘obraz’. Mu lahko manjša, precej cenejša in čisto nova Fiesta konkurira v zaželenosti? Lahko pod črto ponudi vsaj toliko?

fotografije Jure Kralj

Oba sta bila na naših straneh že večkrat – prenovljena legenda in čisto nova Fiesta ST. Oba utelešata Fordovo poslanstvo na področju dosegljivih športnikov. Ampak vsak na svoji strani lestvice. In vsak na svojem koncu dovolj učinkovito. Mustang je s svojim petlitrskim osemvaljnikom zagotovo posebnež na evropskem trgu, nekakšen relikt polpretekle zgodovine, za katero vsi upamo, da se še ni povsem iztekla. In da bomo rohnenje in kovinsko hropenje še večkrat slišali. Sicer nič več okretni in kompaktni Mustang iz preteklosti, saj gre že bolj proti petim metrom (in dvema tonama), toda še vedno je ikona športnosti, ki uteleša Fordovo, predvsem ameriško (zdaj pa že globalno) razumevanje športnosti. In na drugi strani Fiesta ST, vitek in eleganten kompaktnež z navidez nadušnim trivaljnikom, ki v tej zgodbi na hitro res deluje, kot bi Davida spustil proti Goljatu. Pa res primerjamo neprimerljivo? Ali je videz res tako enoznačen? Možnosti tako pičle? No, sicer pa menda poznate legendo …

Z mesta do prvega zavoja bo Mustang pospešil suvereno in zelo očitno. Toda med nizanjem zavojev se prednost zmanjša.

Mustang. Ikona modrega ovala, kjer se je športnost dejansko začela. Označbo Muscle car je Mustang pravzaprav iznašel leta 1962 in od takrat se jih je zvrstilo šest generacij. Zadnja je v drugi evoluciji pred vami. Od preprostega dvoseda z borih sto in nekaj konjev je Mustang zrasel v skoraj 4,8-metrskega kolosa s petlitrskim osemvaljnim motorjem, ki zmore 460 konjev. Največ v zgodovini, četudi so vanj nameščali tudi sedemlitrske stroje. Po prenovi je sicer nekoliko osvežen, toda največ je pridobil motor, ki zdaj zmore kar 450 konjev (331 kW). Pa še kaj bi se našlo, med drugim desetstopenjsko avtomatiko, pa digitaliziran zaslon, … Ampak nič v tem avtomobilu, niti po prenovi, ne navduši tako kot atmosferski brutalnež, nameščen pod dolgim motornim pokrovom pred voznikom! To je stroj, ki naježi kožo že samo s svojim zvokom, kaj šele s strah zbujajočo surovo silo in močjo. Desetstopenjska avtomatika deluje nežno in hitro, vsaj pri normalni rabi, v športnem programu že dobro sune, v tistem za dirkališče še bolj. Za brzdanje neznanske žeje osemvaljnika so jo vgradili, in medtem ko me pri hitri vožnji in menjavi ritma ni prepričala, pa moram že reči, da se pri avtocestni hitrosti zlahka približaš osmim litrom. Ko je treba petlitrski stroj zavrteti, je žeja vendarle resna, toda kraval, ki ga zganja ta motor ob vrtenju nad šest tisoč, je preprosto treba slišati. In poslušati in poslušati …

Vsak predstavlja odlično izbiro na svojem koncu ponudbe.
Pa vendarle je Fiesta bolj celovit, prepričljiv in predvsem uporaben športnik.

Fiesta prihaja iz nekega drugega filma, čeravno sta oba ‘rojena’ v Fordovi filozofiji One Ford in namenjena globalni prodaji. In čeravno sta oba športnika iz progama Ford performance. Takoj je jasno, da je GT namenjen drugi klienteli, takšni, ki želi več pozornosti, pompa in vizualne drame. Takšnim, ki jim godijo pogledi s strani, in takšnim, ki jih surova moč omamlja. Seveda jih ni malo. Ampak Fiesta stavi na druge atribute. Diskretnost je že eden od njih, ampak takšna je Fiesta ST le, ko stoji ob veličastnih merah Mustanga. Ko je blizu avtomobilom svojega razreda, je takoj jasno, da vendarle ni pohlevna in sramežljiva Fiesta, kot jo poznamo kakšnih 40 let. Kot uporaben, praktičen mestni avtomobilček. Ki je hitro (že leta 1980) dobil tudi svojo športno različico, te pa so si potem sledile skozi vseh sedem generacij. In zato Fiesta z dobrimi štirimi metri ni nič več mestni mini, pač pa uporaben majhen avtomobil, ki je v notranjosti presenetljivo prostoren, sodobnih potez, spodobnih materialov. O ergonomiji nima smisla izgubljati besed, tu je bil Ford vedno visoko, in ST temu dodaja še odlične, skoraj povsem školjkaste športne sedeže Recaro, ki tesno, pa hkrati spretno in nemoteče objamejo telo. Kot bi si nadel po meri ukrojen suknjič … Mustangovi sedeži so udobni in prostorni, toda če se ne odločite za doplačljive Recarove sedeže, je to pač kompromis.

Fiesta je v zadnji generaciji pridobila tudi dovolj notranjega prostora in urejen prostor za voznika.

Po prenovi je Mustangova instrumentna plošča digitalna, stikala so še vedno preklopna, volan precej velik, avto izjemno prostoren. Za dva.

Z obratom ključa pride naslednje presenečenje – zvok motorja. Ne, seveda ne dosega drame osemvaljnika, toda zvok je vendarle tu, sploh ob pospeševanju je globok kovinski zvok, nekoliko podoben hropenju bokserja, jasno slišen. In ja, ročni menjalnik je edina opcija – hiter, natančen, s kratkimi gibi ročke (ok, razvajen od Fordovega športnega programa, bi pričakoval še kak milimeter krajši gib) in tistim prijetnim občutkom, ko je prestava vklopljena, pa z dobro uravnoteženo sklopko in natančno nadzirljivim pedalom zavore. Oh, kako dobro, čeravno ne prav silovito potegne trivaljnik, predvsem pa je neskončno prožen, kar pomeni tudi lagodno delo z menjalnikom – če vam morda ni … In tista kot britev ostra volanska letev ter uravnotežena električna podpora krmilnemu mehanizmu. Kar pomeni bliskovito odzivno prednjo os, ki postane skoraj moteče ostra ob presedanju iz večjega in težjega Mustanga, ki se mi je med preganjanjem po hribovski regionalki zdel odlično uravnotežen za svojo velikost in težo (skoraj 1,8 tone). In v nekem trenutku celo agilen. Potem pa sem se spet presedel v manjšo Fiesto. Najprej me je prevel tisti občutek blage utesnjenosti, potem sem za hip spet občudoval sedeže … in v prvem zaprtem zavoju – skoraj zapeljal s ceste, ko sem zgrešil vrh zavoja in zavil prehitro, skoraj tako, kot bi agresivna zapora diferenciala potegnila nepoznavalca v zavoj! Tu mi je kmalu postalo jasno, kaj ponuja Fiesta, kako odzivno prednjo os so pripravili pri Fordu, čeravno je zdaj tale ST večji in celo nekaj težji od predhodnika. Po drugi strani pa je seveda takoj jasno, da naj bo V8 še tako razgrajaški in brutalen – ko je Fiesta na domačem igrišču, na zaviti in neravni hribovski cesti, na razgibani regionalki, ozki vaški cestici, potem vozniku resnično ponudi doživetje za volanom.

In potem podvozje. Seveda je Mustang s svojim medosjem in težo, pa tudi večjimi kolesi, sposoben lažje premagovati kratke mestne neravnine, ki s svojo frekvenco po definiciji predstavljajo največ težav majhnim modelom z bolj nepopustljivim podvozjem. Ampak pri novi Fiesti je vse še v mejah znosnega, tudi ob vsakodnevni rabi. Ko pa je konec dneva in je čas za vožnjo domov, pa je Fiesta avto, ki bi ga izbral in naredil obvoz preko prvega okoliškega hriba. Ja, Mustang je avto, ki prevzame s svojo pojavo, s svojim zapeljivo globokim raskavim zvokom osemvaljnika, zaradi katerega je posebnež sam po sebi. Posebnež, ki zna raztegniti usta v nasmeh ob pospeševanju, ko raskavo kovinski glas iz dveh dvojnih izpušnih cevi nad šest tisoč, ko že misliš, da si slišal vse, naenkrat preglasi neusmiljeno huronsko kričanje, medtem ko se zadnji kolesi borita z oprijemom na asfaltu, telo pa tone v mehkobo sedežnega usnja. In zmagujejo samo zaradi učinkovitega nadzora oprijema, ki sprva nevsiljivo, potem pa vedno bolj odločno posega v dogajanje. Ni glave, ki se v krogu nekaj sto metrov ne bi obrnila za kovinskim hrumenjem atmosferskega petlitrskega motorja, četudi avta že dolgo ni več tam … Pospeševanje je izjemno, zaradi dimenzije in zvočnega učinka še toliko bolj, ob ustreznem programu pa samodejni menjalnik – tokrat desetstopenjski – udarja odločno, kot bi hotel uničiti vso zobniško notranjost, avto pa zatrese ob vsakem novem vklopu.

“Mustang je preprosto – šovmaker, ki zna koketirati z občinstvom.”

Mustang je preprosto – šovmaker, ki zna koketirati z občinstvom. Njegova predstava je nekaj za oko in ušesa voznika – in vseh ostalih v ‘dvorani’. In tu mu Fiesta pač ne seže do kolen. Če ste se prepoznali – potem je to avto za vas. Za ta denar boste težko dobili več ‘uau’ učinka na cesti. Ampak da ne bom delal krivice velikemu bratu – Mustang je za svoj stas, skoraj pet metrov dolžine in težo, ki se z nekaj opcijami približa dvema tonama, presneto hiter in na svoj način tudi zabaven avto. Med zavoji se podvozje sicer resno trudi  z umirjanjem karoserije, ampak vse tukaj se dogajanja mirno in volan, četudi brez ostrine neposrednosti, se kljub temu pogovarja z voznikom, morda bolj redkobesedno, pa vseeno. Dovolj hitro je pač treba usmeriti dolg in težek prednji konec Mustanga proti vrhu zavoja, pustiti, da se vsaj malo nasloni na robove pnevmatik, in potem dodajati plin. Zlagoma, seveda. Navor in moč na zadnji kolesi sicer kroti elektronika, in to vedno, tudi v programu track. Kar niti ni tako moteče, saj se mi zdi, da bi imel z dvotonsko pošastjo, ki bi hotela v dolgem (in hitrem) zavoju svojo pot, precej dela. In potnih rok. Ob zavzeti vožnji je bolj moteč samodejni menjalnik, ki ima, tako se vsaj zdi, z desetimi stopnjami kar precej dela – včasih skoraj preveč. Obvolanske ročke so pač nuja.

Ko sem se ponovno presedel v Fiesto, se mi je zdelo, da je svet naenkrat spet postal bolj vsakdanji, obvladljiv, predvsem pa – enostaven. Pa zato nič manj zabaven in zanimiv. Če vam časi pospeševanja od semaforja do semaforja ne pomenijo vsega, kar je za volanom mogoče doživeti, in zmorete živeti brez (priznam – zapeljivega zvoka), potem je Fiesta prepričljiv zmagovalec te nevsakdanje hišne (ne)primerjave. V mojih očeh zmaga predvsem zaradi izjemne okretnosti in ubogljivosti, zaradi prilagodljivosti podvozja in tistega navihanega zadka, ki zna pomagati v zavoju – pa nikoli ugrizniti, ko tega ne želiš. Hkrati je prednja os zdaj bistveno bolj nepopustljiva, tudi zaradi zapore, in tako je lahko suvanje v zavoj bistveno bolj agresivno, oprijema pa več. In z volanom se voznik nikoli ne prereka, nikoli ne tepe, vedno gre za prijazno in razumljivo komunikacijo, ki jo vozniku dobro sugerira tudi podvozje – preko odličnih sedežev. Hja, oprosti, mogočni Mustang, ampak tokrat je Fiesta na cesti pač pokazala precej več talenta tam, kjer to šteje. In če bi le pri Fordu zmogli hrabrosti in pripraviti še malo močnejšo ter malce lažjo različico ST-ja, bi bila zmaga popolna. Pri Fordu si še vedno lahko manejo roke, vsaj dokler vsak na svojem koncu obvladujeta trg. Vmes pa bi se zagotovo našlo še kaj zanimivega …

Matjaž Korošak

FORD FIESTA ST
TEHNIČNI PODATKI
Motor vrstni trivaljnik, 1.497 ccm turbo CO2 136 g/km Moč 147 kW (200 KM) pri 6.000 vrt./min Navor 290 Nm od 1.600 do 4.000 vrt./min Zmogljivosti 6,5 s (0–100 km/h), 232 km/h Teža 1.187 kg (124 kW/tono) Osnovna cena 24.750 EUR
Odlično urejena notranjost
Sedeži
Homogeno podvozje
Dolgi hodi prestavne ročke
Skromen zaporni učinek
5
Ford Mustang GT V8
Tehnični podatki
Motor V8, 4.949 ccm CO2 279 g/km Moč 331 kW (450 KM) pri 7.000 vrt./min Navor 529 Nm pri 4.600 vrt./min Zmogljivosti 4,3 s (0–100 km/h), 250 km/h (el. omejena) Teža 1.756 kg (188 kW/tono) Cena 69.000 EUR
Brutalen zvok motorja
Pospeševanje v ravni črti
Teža
Poraba goriva
Cena
4