4kolesa

Hyundai i30 N vs. The North Coast 500

Ne le en i30 N, temveč dva izzivata spektakularne višavske ceste škotske pentlje NC500, medtem ko njuna voznika ugotavljata, zakaj sta Hyundaija izjemna sopotnika

fotografije Dean Smith

Preden v želji po iskanju najbolj vznemirljivih cest sedete na trajekt ali v letalo, za trenutek pomislite na North Coast 500. Govorimo o pentlji okrog severne točke Škotske, ki je bila zasnovana zato, da bi na ta oddaljeni kraj privabili turiste. Za nas v uredništvu Evo magazina je delovalo – tam smo bili leta 2015 za kronanje našega avtomobila leta. In spoznali smo enega najboljših odsekov cest na svetu, polnega spektakularnih scenografij, skromnega prometa in z mnogimi izzivi.

Resda ta ni takoj za prvim ovinkom, vendar je vseeno navdušujoče, da je mogoče ceste, ki so primerljive z najboljšimi v celinski Evropi, najti v objemu škotske romantičnosti. In zanimivo, Steve Sutcliffe še nikoli ni prepeljal NC500. Potoval je po celem svetu, da bi vozil avtomobile, pa vendar ga pot nikoli ni zanesla na sever Škotske, da bi spoznal to ruto. No, medtem je Adam Towler to pokrajino obiskal že dvakrat – enkrat za naš izbor avtomobila leta in kasneje v McLarnu Senna. Očitno sta mu dogodka ostala v spominu, vendar je vseeno želel poskusiti še enkrat in menda doživeti še nekaj bolj … primernega. NC500 premore namreč odseke, za katere so superšportniki preprosto preveliki ali kar neprimerni.

Perfektni avtomobil za takšno potovanje so kompaktni športni petvratniki. So namreč pravih mer, da se na NC500 odlično znajdejo, in ponujajo uporabne zmogljivosti, odzivne motorje in potrebno okretnost. Dober predstavnik bo dovolj udoben za dolgo pot do želenega cilja in s porabo goriva ne bo poskrbel za rdeče številke na bančnem računu. Ob tem mi na Škotskem ne bo treba skrbeti, da bom vznemirjal domačine.

Za enega naših najbolj priljubljenih športnih kompaktnežev bi torej težko našli boljši testni poligon, kot je potovanje na sever Velike Britanije, mar ne? Kot ste verjetno že zasledili, je bil i30 N razvit na dirkališču Nürburgring v Nemčiji in okrog njega, kjer so številni odseki steze zelo podobni cestam na NC500. Mešanica hitrih regionalk z ostrimi lasnicami, številnimi kuclji in grbinami – i30 N bi se tukaj moral počutiti povsem domače. Če so seveda inženirji svoje delo opravili dobro.

Adam in Steve nista ravno dobra sopotnika, zato smo izdelali načrt. Vsak od njiju bo s svojim avtomobilom začel svojo pot na skupni startni točki. Steve bo pot začel v različici Fastback in startal v nasprotni smeri urinega kazalca, Adam pa bo začel za volanom pevratne različice v drugi smeri. Srečala se bosta približno na pol poti, kjer bosta primerjala svoje občutke.

Na tem prvem delu testa je pošteno povedati, da ima Adam lažje delo. Večinoma zato, ker njegov odsek ponuja bolj izzivalne ceste, ki so tehnično bolj zahtevne. In to je tudi tista privlačnost, ki je športnim kompaktnežem najbliže – dvojna osebnost in sposobnost spoprijeti se z vsem, kar mu vržemo pod kolesa. i30 N je namreč ravno dovolj hiter, da lahko nekomu rečeš: “Ostani znotraj legalnega in se vseeno zabavaj.”

Ko se cesta zoži, voznika prevzame eden od številnih valov navdušenja. Še posebno, ko se pred očmi voznika ali sopotnika na dnu doline, na koncu zavite ceste izriše jezero Maree. Človek bi se najraje ustavil in občudoval razgled v enaki meri, kot se zapeljal do njega. 

A je to šele začetek, saj je pogled še bolj presunljiv, ko se razkrije prelaz Applecross. Nekoč je ta odsek nosil naziv najbolj nevarne ceste v Veliki Britaniji. Razlog za to so vremenske razmere, ki lahko naredijo številne lasnice za enosledna vozila izjemno nevarne, še posebno pozimi, ko se na asfaltu znajde pesek ali pa se pojavijo udarne jame. Cesta Applecrossa je ožja kot na prelazu Col de Turini, vendar dovolj široka, da se športni kompaktnež na njej počuti odlično. Najbolje jo je prevoziti v enem poskusu, vendar si jih voznik želi več. Tu in tam s postankom za sendvič in pogledom na otok Skye. Ki je mimogrede eden najbolj znamenitih na Otoku. Eden tistih, zaradi katerih se Adam počuti krivega, da je dal Steveu krajšo ruto.

Vsaj prvih 150 kilometrov je tako, kajti Steva do sedaj cesta ni prepričala, saj je zanj to bolj mletje kilometrov kot pa navdušujoče potovanje. Nič čudnega, da se sprašuje, zakaj se namesto tega nismo raje ustavili kar na dirkališču Knockhill. Ceste so vsekakor zadovoljive, vendar ne tako, kot smo mu obljubljali. 

A vse to se spremeni, ko doseže kraj Dorness in eno najbolj severnih točk Velike Britanije. Kar naenkrat vse dobi smisel. Cesta se zoži, pokrajina odpre in i30 N Fastback začne našega devičnika na NC500 opominjati, zakaj smo se odločili za to potovanje.

So odseki, ki zahtevajo nekaj več igranja z nastavitvami, a je zaradi njih i30 N še bolj zabaven.

Na natančno takšnih cestah dobijo vozni programi športnih avtomobilov svoj pomen. Na teh mestih se izrazijo ostrejša odzivnost motorja, agresivneje delujoča zapora diferenciala in čvrsteje na tla posajena karoserija. Več kilometrov kot Adam in Steve puščata za seboj, bolj osredotočene postajajo nastavitve njunih avtomobilov. Program N je preveč ekstremen za te ceste, vendar je z uporabniško nastavitvijo (ta omogoča več kot 1.900 permutacij) mogoče doseči ravnotežje, in komaj takrat, ko naša kandidata prispeta do mostu Kylesku Bridge, postane jasno, da sta končala pri skoraj enakih nastavitvah. 

Takšne ceste, kot je NC500, se voznik ne sme lotiti v ihti. Treba jo je namreč raziskovati, v njej uživati in jo prepeljati večkrat. In tu so še razgledi, zaradi katerih se je treba ustaviti. Potem so tukaj še gostilnice, a najpomembneje je, da sedite za volanom pravega avtomobila. Na izbor Evo avtomobil leta 2015 smo na NC500 odpeljali dvanajst avtomobilov, od kompaktnežev do superšportnikov. In čeprav so slednji venomer vznemirljivi, so športni kompaktniki tisti, ki se tukaj počutijo najbolj domače. Podobno kot današnja primerka z dodatno oznako N.

Preberite tudi
i30 Fastback N in zeleni pekel Nürburgringa