i30 Fastback N in zeleni pekel Nürburgringa


fotografija Gus Gregory

i30 N je ‘odraščal’ na zastrašujočem in zahtevnem Nürburgringu. Z njim romamo tja, kjer se je vse začelo

Smo veliki ‘track day’ navdušenci. Naše ceste so le prevečkrat enostavno prepolne za varno uživanje v zmogljivosti avtomobila in za brušenje svojih spretnosti. Tovrstni dogodki so zaradi tega po vsem svetu vedno polni. Ena steza ostaja sveti gral – to je Nürburgring. Norschleife. Ali kot jo je krstil trikratni svetovni prvak formule ena, Jackie Stewart – zeleni pekel.

Ni samo najslavnejše dirkališče na svetu, ampak brez dvoma tudi najbolj naporno. Skoraj 21 kilometrov ovijanja, zavijanja, padanja in dviganja skozi osrčje nemškega gorovja Eifel. Prenevarna za formulo 1, a dom vzdržljivostni seriji VLN, v kateri je število avtomobilov na startni vrsti trimestno. Od tovarniško podprtih Porschejev do Hyundaijev i30 N in Renaultovih Cliov – vsi se spopadajo s kraljico vseh dirkališč. Ko tam ni dirkanja ali proizvajalcev, ki bi testirali prototipe, pa lahko eno največjih doživetjih v cestnem avtomobilu izkusimo tudi navadni smrtniki.

Če želi proizvajalec narediti športni avtomobil, ki bo dobro deloval na vsaki cesti, ga mora preizkusiti na Nürburgringu. Zato je Hyundai razširil svojo evropsko operacijo in svoje testno poslopje odprl le streljaj od dirkališča. Vse zato, da bi lahko oddelek N tam razvijal i30 in vse prihodnje N-avtomobile. Zato smo se tudi mi s slavnim nemškim dirkališčem želeli ponovno spoznati v i30 Fastback N. Tam, kjer je preživel velik del svojega razvoja.

Kot med vsakim izletom na dirkališče, na katerem moramo prečkati državno mejo ali dve, se poti tja veselimo podobno kot namena našega izleta. Velika Britanija, Francija in Belgija so mimo, kratek obvoz mimo Spaja nam vzbudi apetit, a za krog tam ni časa. Čaka nas nemški ‘autobahn’. Blizu Nürburga je odsek ceste A1. Skoraj povsem raven del avtocestne nirvane brez omejitev. Je dobesedno pot v neznano, ki se nenadoma zaključi blizu mesta Brück. Tam naj bi čakali na dovoljenje ali denar za nadaljevanje gradnje. Danes se zdi kot naša zasebna visokohitrostna testna steza.

Nesramno bi se bilo pripeljati vso to pot in izpustiti priložnost preizkusiti najvišjo hitrost 250 km/h, ki jo za i30 Fastback N podaja Hyundai. Cesta se na kratko spusti v dolino, a brez težav smo kmalu pri 220, in preko 240, 243, 246, 251 km/h. .. 255, 257, 259. Pomežiknem in že se pojavi 264, nato 266, 267. Sedaj se hitrost poveča vsako sekundo, dokler se kazalec ne ustavi pri 270 km/h. i30 nadaljuje trden kot skala. Njegova aerodinamična stabilnost dokazuje, da je njegova najvišja hitrost več kot le trditev.

Bližino Nürburgringa zaslutiš takrat, ko avtomobili naenkrat postanejo zanimivejši. Superšportniki se mešajo s klasikami, predelanimi športnimi kombilimuzinami iz 90-ih in bavarskimi superlimuzinami. Danes je dirkališče odprto za javnost, torej lahko naredi krog vsak, ki kupi vstopnico. Mešanica avtomobilov in motorjev, ki čakajo na vstop na stezo, pa je osupljiva. Najzabavneje je bilo videti Daewoo Matiza iz Velike Britanije – potniki v njem so pogumnejši od nas.

Namesto da bi se pomešali med zmešnjavo starih krip, motorjev in zbeganih turistov, smo si naslednje jutro privoščili track day – paket RSR Premium. Dandanes tam omejujejo število voznikov na stezi, med varnostnimi napotki pa se prepričajo, ali vsi vedo, kaj počnejo. Zato gremo po uživanju v današnjem spektaklu le še večerji in dobremu spancu naproti.

Pred garažami je sproščena vrsta raznolikih strojev. Daleč najpogostejši je Porsche 911 različnih generacij in izvedb. Naslednji je Nissan GT-R, sledi Suzuki Swift. Ti so na voljo za najem. Tako lahko vozniki priletijo z letalom, vozijo Swifta in se z minimalnim tveganjem vrnejo domov. Za najem so na voljo tudi drugi avtomobili z inštruktorji, vključno s parom kombilimuzin i30 N, ki sta organizatorjevi. Takoj se zapletemo v klepet, s klapo s celega sveta izmenjujemo izkušnje o avtomobilih in dirkališčih. Na takšen dogodek se tako daleč ne pripeljemo samo zaradi vožnje – tukaj namreč prevladujeta pravo tovarištvo in spoštovanje, ki presega meje jezika in bogastva. Lastniki Huracánov in GT2 RS-ov so enako navdušeni nad športnimi kombilimuzinami, parkiranimi med njihovimi superšportniki.

V organizaciji RSR ni varnostnih napotkov v obliki predavanja, ampak raje opravijo ogled. Počasi se pelješ in ustavljaš za učenje ključnih delov steze in za nasvete, vse za to, da bi se izognil polomu. Dirkališča, kot je Nürburgring, pač ne moreš opisati v učilnici – moraš ga videti.

Če avto deluje na severni zanki, bo deloval na katerikoli cesti. In za i30 N se zdi, kot da je tu doma.

Napotki so mimo, vstopamo v avtomobile. Čas je, da spoznamo, ali so se vsi tisti dnevi, ki jih je Hyundai preživel tukaj v testnih avtomobilih z oznako N, izplačali. Lahko je misliti, da razvoj avtomobila za najhitrejši krog tukaj nima smisla, češ da zato ne bo na cesti nič drugače. A Hyundai tu ni testiral z namenom postavljanja rekordov (nekateri to počnejo). Vedeli so, da bo ring izpostavil težave s podvozjem, zavorami, pnevmatikami ali motorjem, ki jih ne bi opazili na nobenem drugem dirkališču, kaj šele cesti. Pestrost zavojev in naklonov tukaj pomeni, da če avto deluje na severni zanki, deluje povsod.

In i30 N tu v resnici deluje. Zdi se, kot da se je vrnil domov. Je hiter, seveda, in kmalu se pomešamo v raznolikost strojev, ki jih srečaš na tako dobro organiziranih dogodkih. Skalp smo vzeli celo nekaterim nežneje upravljanim superšportnikom. Resnična moč i30 N je v njegovi dinamiki. E-diferencial deluje skozi vsak zavoj ne glede na radij – ni vsiljujoč, a ga čutiš v ozadju, kako premetava navor in daje moč tja, kjer je potrebna in uporabna. Začetniku daje ogromno samozavest. Če imaš več izkušenj, pa lahko z izostrenim sprednjim delom, ki so ga pri N oddelku razvili za i30, ceniš prizadevnost in delo avtomobila na stezi.

In zavore so vedno pri močeh, brez pojemanja, njihova zmožnost kljubovanja pritisku je navdušujoča za avtomobil tako skromnega ozadja. In čeprav ring ni pretirano zahteven do zavor, te slednje nikoli ne pustijo na cedilu. A kombinacija aerodinamičnih nastavitev in nastavitev podvozja je tista, zaradi katere lahko resnično uživaš in najdeš ritem. Zdi se, da se i30 vedno drži ceste. Njegova stabilnost zagotavlja ogromno samozavesti, tudi čez zloglasni Schwalbenschwanz – ovinek, za katerega je Albert Biermann vztrajal, da ga morajo vsi N-avtomobili prevoziti stabilno in z vzbujanjem zaupanja. Skozi Flugplatz je neomajen – čez grebene in skoke blaženje pogoltne vse, kar dobi proti sebi.

Še pred koncem kroga kujemo načrt, kako prepričati Hyundai, da bi nam dali avto za dirkanje na 24 ur Nürburgringa. Nazaj v garažah – beseda teče o pnevmatikah in zavorah, delimo izkušnje. Tisti, ki ne bodo več peljali, sedejo na sovoznikove sedeže GT-R-ov, McLarenov in našega i30. Nekateri so redni gostje, drugi so prišli na izlet svojega življenja. Dva sta prišla iz Indije, tu je tudi par iz ZDA. Lastnik Škode Octavie se je za svoj štirideseti rojstni dan pripeljal z Otoka Wight – ženino darilo. Podpiramo!

Sončni zahod zaključi naš čas na dirkališču. Medtem ko nekateri ostanejo za še en na kamnu pečen zrezek pri Pistenklauseju, nam že grozijo službeni roki. Zato napolnimo rezervoar, na zadnjico i30 namestimo nalepko Nürburgring in se odpravimo proti domu. Za to dirkališče bi bil primeren vsak superšportnik, ki se ga lahko spomnite. A po tem, ko se je z veliko samozavesti izkazal na naših najljubših cestah, smo bili i30 Fastbacku N dolžni dovoliti, naj pokaže, kaj zna, še pri sebi doma.


Nasveti za vožnjo na Nürburgringu

Preberite nasvete strokovnjakov za kar najboljšo vožnjo v Zelenem peklu

Ron Simons Ustanovitelj, RSRNürburg

»Ne pozabite, Nürburgring ima dolg krog, zaradi česar je tako zahteven in navdušujoč. Ne morete se ga naučiti v enem dnevu, zato niti ne poskušajte.«

»Bodite na trdnih tleh, ne tekmujte z nikomer in ne mislite si, da morate na svoji prvi vožnji kaj dokazati. Začnite počasi, hitrost pa višajte postopoma.«

»Dirkališče ima veliko presenečenj, padcev in zavojev, ki jih morda ne pričakuješ. Četudi ga dobro poznaš, pa lahko srečaš drugega voznika, ki počne kakšno norost ali pa je izgubil nadzor.«

»Če si ga lahko privoščite – najem inštruktorja ni prav nič sramotnega. Za pomoč pri učenju kroga ali pa samo za izboljšave v vaši vožnji. Tudi najboljši med najboljšimi potrebujejo pomoč tukaj, na dirkališču pa boste zaradi tega veliko bolj uživali.«

Dickie Meaden Urednik, EVO

»Najprej – uživajte. Nürburgring je edinstven. Krog je epski, atmosfera pa resnično naelektrena. Spoznali boste sorodne avtomobilistične navdušence in nove prijatelje.«

»Samo zato, ker ‘poznate’ dirkališče iz igric na PlayStationu, še ne pomeni, da boste v svojem avtomobilu kot Stefan Bellof.«

»Četudi ste na dirkališču že vozili – v prvem krogu nikoli ne pretiravajte. Spreminja se vsako leto, podrejo se drevesa, površina se popravi, robniki preoblikujejo – zato se morate prepričati, ali vaše referenčne točke še veljajo.«

»V dežju bodite še posebno pazljivi, saj je lahko steza izjemno spolzka. Prav tako se ne pustite izzivu lovljenja drugih, če ne poznate voznikov pred seboj in jim ne zaupate.«

»Izogibajte se turističnim koncem tedna, saj takrat navalijo vsi. Rdeče zastave so pogoste, vožnja pa je v najboljšem primeru naključna, v najslabšem pa naravnost nevarna. Če se lahko tam oglasite na večer sredi tedna, se boste imeli super.«

»Razmislite o zavarovanju. Je neželen strošek, a je dobro vedeti, kaj se zgodi, če se zaletiš ali si vključen v incident nekoga drugega. Če poškoduješ ograjo, jo moraš prav tako plačati. Ni poceni!«

»Saj res, še zadnji nasvet: nikoli ne izkoristim zadnjega kroga. Če ste se imeli super in je vaš avto še v enem kosu, je bolje prepustiti tisti krog bogovom Eifela in jim nazdraviti s hladnim pivom v Pistenklauseju.«

Steve Sutcliffe Urednik, Evo

»Če je vaša prva izkušnja na Ringu na dan, odprt za javnost, bodite izjemno pozorni na tiste z napisi GT3 RS. Kar nekaj jih bo in ne ozirajo se na nikogar.«

»Pazite na počasne odseke dirkališča – pred njimi se v zelo zasedenih dneh, ko je dirkališče odprto, velikokrat naredijo zastoji.«

»Bodite pozorni na počasen levi ovinek na vrhu hriba po Fuchsrörheju. Ta pogosto preseneti novince. Prav tako levi ovinek pri Metzgesfeldu kmalu za tem. Enako velja za pozni vrh zadnjega ovinka, ki vodi v ciljno ravnino. V ovinek zavijte pozneje, da vam ne zmanjka prostora pri prehodu v samo ravnino.«

»In nazadnje – Schwedenkreuz. Prvič ne poskušajte biti prepogumni. Je eden najstrašnejših ovinkov na svetu – celo najboljši med najboljšimi tam včasih izgubijo stik s podlago.«

Gabriele Tarquini Touring car voznik, Hyundai

»Severna zanka je verjetno najboljše dirkališče za testiranje športnega avtomobila. Sodobna dirkališča, kot so Valencia, Barcelona ali Monza, pri tem za cestne avtomobile niso najboljša. So povsem ravna in imajo le deset ovinkov. Na severni zanki jih je več kot sto.«

»Nürburgring sem odkril zelo pozno, saj nisem Nemec. Prvič sem tukaj vozil leta 2014 na svetovnem prvenstvu touring car. Zame je bil to močan izziv. Nisem vajen simulatorja, zato me je kot vse voznike stare generacije obšla slabost. Učenje je zame trajalo precej dolgo in še vedno nisem specialist.«

»Moj predlog je, da se kar največ naučite na simulatorju. A tudi najboljši, ki stanejo milijone evrov, ti ne morejo dati enakega občutka, kot če bi tam resnično vozil ter občutil grebene in spuste. Zato si takrat, ko boste res vozili tam, sprva vzemite čas in imejte veliko spoštovanja do dirkališča – vsaka napaka vas lahko veliko stane.«