Marko Radmilovič

Kdaj gledati v prihodnost, če ne decembra. Preteklosti je dovolj in ožarjeno upanje novega leta stoji pred nami. Ampak za začetek kljub vsemu vsaj za stavek ali dva v prejšnja leta, celo desetletja. Sedeli smo tako na tiskovnih konferencah, ki jih velike avtomobilske tovarne pripravijo ob splavitvah novih modelov. Za govornicami so stali ali brkati Germani ali elegantni Francozi ali vihravi Italijani. Celo kakšen slabogovorečiangleško Azijec se je našel. Vsi po vrsti inženirji so govorili o kvalitetah jekla, iz katerega je sestavljen njihov najnovejši izdelek, o zobnikih v menjalniku, o filtrih, batih, ojnicah, elementih podvozja. Sedma sila je vsaj prvih deset minut zbrano poslušala – bili so junaki, ki so vztrajali do konca – mnogim, med njimi (pre)pogosto tudi piscu pričujočih vrstic, so misli zatavale. “Dajte mi ga za voziti, nehajte nakladati!”

“Oh, ko bi človek takrat vedel, kar vem danes,” je večna mantra vseh tistih, ki jim je žal.

Počasi, počasi so inženirji izginili. In z njimi zobniki, olje, ojnice, agregati in elementi podvozja; nadomestili so jih mojstri zabavne elektronike. Prodajalci. Marketingarji.

Danes na teh podobnih konferencah inženirjev več ne pustijo blizu. Danes povedo, kako povezati vaš telefon z avtomobilom. Kaj zmore radio. Kako se avto sam ustavi. Sam pospešuje. Se sam zaganja in ugaša. Sam vrti volan. Sam parkira. Danes govorijo o stvareh, pri katerih si je nemogoče umazati roke. In če gledamo v prihodnost – vedno težje si jih bo umazati. Vsaj glede avtomobilov. Danes pri avtomobilu ne odločajo več mišice (na tej očitno zastareli premisi temelji tudi pričujoča revija), temveč predvsem pamet.

In zdaj k bistvu. Avtomobil je postal pametnejši od vas. Ko so to postali računalniki, tam na začetku devetdesetih, se nihče ni vznemirjal. Računalniki so bili ‘sui generis’, kot bi rekli latinci. Edini svojega rodu. Potem so postali pametnejši od ljudi telefoni, hladilniki, televizorji in končno še avtomobili. In če je verjeti malemu gospodinjskemu avtomatu, da bo bolje od vas zamesil ter spekel kruh, je verjeti avtomobilu, da bo bolje vozil od vas, povsem nepredstavljivo. Hočem povedati, da pred avtomobilsko avtonomnostjo, ki je bila glavna tema leta 2017 in bo glavna tema 2018, stoji ogromna psihološka prepreka. Inženirji ji niso hoteli biti kos, kajti tehnični um voznika spoštuje, mlade moči prodajnih strokovnjakov nimajo pred to psihološko prepreko nobenega spoštovanja. Očitno vas spoštujejo kot potrošnika, avtomobili namreč še nikoli niso bili tako gladko dosegljivi kot danes, absolutno pa vas ne spoštujejo kot voznika. Kar koli jim boste vrgli pod nos, bodo argumentirano zavrnili, da vaš avtomobil to zmore bolje. Zaviranje v sili? Avtomobil se bo pred oviro ustavil učinkoviteje kot vi. Ker ste počasni, leni in vase zaverovani.

“Kar koli jim boste vrgli pod nos, bodo argumentirano zavrnili, da vaš avtomobil to zmore bolje.”

Žalostno je to, da imajo mladeniči z gelom v laseh, ali sploh brez slednjih, ter v elegantnih oblekah večinoma prav. Naša vozniška spretnost je na psu. Predali smo se praktično brez boja. Ko vedno več osnovnih vozniških funkcij prelagamo na avtomobil, izgubljamo vozniško – pa ne le tovrstno – suverenost. Samobitnost. Postajamo nezanesljiv element za volanom, ki ga snovalci avtomobilske bodočnosti poskušajo čim hitreje spraviti iz vozniške enačbe. Njihov ultimativni argument je, da se bo s tem povečala varnost. Seveda se bo, ampak palica o vplivu avtomobilske digitalizacije na prometno varnost ima dva konca; hkrati ko pametni avtomobili varujejo potnike pred nezanesljivim in značajsko vprašljivim voznikom, se znotraj istega okolja zabavni avtomobili trudijo voznika čimbolj zmesti. Sodobno vozilo je potujoči facebook, ki je sicer med vožnjo zdravorazumsko omejen, a ni daleč dan, ko boste imeli tudi med vožnjo popoln dostop do svetovnega spleta. Že danes je tehnološko mogoče, da avtomobil vozi sam, medtem ko vi tvitate.

Bojni klic k povrnitvi vozniške avtonomije je verjetno obsojen na propad. Razvoja ni mogoče ustaviti, in če hoče industrija nagovarjati mlade generacije, ki jih zanima mobilnost, ne pa avtomobili, jim mora nuditi primerne izdelke. To je razumljivo, upamo pa le, da nas bodo preostale dinozavre zaprli v kar se da prostoren Jurski park. Brez elektrike v ograji.