Kia Ceed 1,4 T-GDi
Prejšnja generacija Ceeda je naredila resen preskok in ujela evropsko konkurenco. Je Korejcem s tretjo generacijo konkurenco tokrat uspelo celo prehiteti?
fotografije Jure Kralj
Glede na dogajanja v tem korejskem koncernu (Hyundai/Kia) je takšno razmišljanje povsem na mestu. Naj le spomnim: Thierry Neuville se je s Hyundaijem i20 WRC do zadnje dirke boril za naslov prvaka v reliju svetovnega prvenstva, Gabriele Tarquini je za volanom i30 osvojil svetovno prvenstvo serije WTCR, pod taktirko Alfreda Biermanna prodajne uspehe žene serijski športni i30 N, Kiin Stinger pa je presenetil večino voznih novosti željne javnosti.
Zdi se mi prav, da ne govorimo več, kakšen napredek je naredila Kia z novim modelom, pač pa, da ga postavim ob bok najboljšim konkurentom v razredu. Nič več tolažbe in vzpodbudnih besed, le še kritika na mestu, ki je seveda v takšnem testu v prvi vrsti subjektivna.
Ceed je v tretji generaciji povsem konkurenčen v svojem razredu. V vseh elementih dosega ali pa je zelo blizu evropski konkurenci.
Oblikovno je novi Ceed (ah – ste opazili – opuščaja v imenu ni več) dobil nekoliko bolj resen, a sodoben izraz. Več je ostrih linij, ki so značilne za avtomobile evropskih proizvajalcev. Le dokaz več, da je ta model za Kio tudi v Evropi izredno pomemben. Notranjost je v prvi vrsti pregledna, urejena – oblikovalci so ostali pri klasičnih, analognih (bližnjičnih) stikalih klimatske naprave in jih niso namestili v sistem upravljanja preko lebdeče postavitve digitalnega zaslona na osrednji konzoli. Prav ta stikala tako delujejo nekoliko zastarelo, morda zato notranjost tudi malce bolj ceneno, kot če bi jih umestili na zaslon na dotik. Je pa prepričljiv položaj za volanom, tudi zavoljo izdatne nastavitve po globini ter obeh prednjih sedežev, ki v serijski opremi zagotavljata več oprijema v ledvenem delu kot večina konkurentov. Materiali v notranjosti so prijetni na otip, kakšne dodatne barvne kombinacije bi poskrbele za razbijanje temne monotonije.
Ceed je s 431 centimetri ostal enako dolg, a kljub temu je prtljažnik za 15 litrov večji (395 l) kot v drugi generaciji. Prostor za noge potnikov zadaj seveda ni razkošen, a za ta razred tudi ne prav skromen. In še preden pogledate ceno novega Ceeda, ta je namreč s tem, kar smo bili vajeni, precej zasoljena, preverite tudi seznam serijske opreme. Ta je namreč že zelo dolg – glede varnostnih dodatkov pri izbiri paketov opreme skoraj ni razlik: najdražji Ex motion v primerjavi z ostalimi tremi paketi premore dodatno le funkcijo za prepoznavanje pešcev in sistem za zaznavanje ovir v mrtvem kotu. Glede udobja v notranjosti ni pretiranih razlik, manjše pa seveda obstajajo. Serijsko je opremljen s petpalčnim zaslonom, v ostalih treh paketih s sedempalčnim, s satelitsko navigacijo z osempalčnim zaslonom in sedemletnim brezplačnim posodabljanjem zemljevidov.
A to niso edine prednosti, ki ji ta Kia zmore pokazati. Tudi v tretje Ceed ponuja veliko oprijema na cesti. Pravo veselje ga je pognati skozi ovinke, saj je podkrmarjenja bistveno manj od pričakovanega. Podvozje ni prav čvrsto nastavljeno, a tudi ne prav mehko – nekakšen dober kompromis. Na slabši podlagi zato zmore še zmeraj suvereno požirati kratke grbine in razpoke asfalta, na izrazitejših pa se podvozje dobro podaja, hkrati pa se ne oglaša s srce parajočimi zvoki – prav nasprotno, saj deluje povsem na ravni najboljših v razredu ali celo premijskih konkurentov.
Prisilno polnjen štirivaljnik prostornine 1,4 litra je zamenjal 1,6-litrski bencinski motor. Pravzaprav je tudi za pet konjev zmogljivejši od predhodnika, saj sedaj zmore 103 kW (140 KM). Najbolj pa me je prepričal z odzivnostjo že pri približno 1.400 vrtljajih v minuti. Navsezadnje zmore za bencinski motor te prostornine zgledno količino navora, najbolje pa se počuti pri približno 3.000 vrtljajih v minuti, ampak za občutek vse tiste obljubljene moči ga je treba vseeno zavrteti vsaj preko 4.000. Predvsem pa dovolj prožnosti v razmeroma širokem območju vrtljajev omogoča tudi lahkotnejšo vožnjo po mestnih ulicah, saj ni treba v vsakem križišču prestaviti nižje. No, pri ročnem menjalniku in hitrosti pretikanja pa imajo Kiini inženirji še nekaj rezerve. Za porabo goriva bi lahko rekel, da je zmerna, v času testa je namreč znašala 7,6 litra na sto prevoženih kilometrov. Seveda bo marsikdo ta rezultat zlahka uspel tudi izboljšati. Pri tem moram omeniti še, da tudi pri avtocestni hitrosti hrup motorja potnikov ne bo motil.
Novi Ceed je naredil korak naprej. Urejenost podvozja in lega na cestišču sta vzorna, tudi pogonski agregat je hvalevreden. Kot celota je zagotovo zelo konkurenčen med kombilimuzinami, težko pa bi rekel, da velja za trenutno najboljšega med vsemi. Vseeno je treba vedeti, da je že na prodaj tudi novi Focus, ki po voznih lastnostih in urejenosti v kabini že vstopa v razred premijske konkurence. Posebnost je tudi cenik; zastavljena cena je namreč visoka, a če kupec plača z gotovino, je upravičen do popusta v višini 1.500 evrov, če pa se odloči za Kiino financiranje, pa popust seže celo do 3.000 evrov ob dejstvu, da so uradne cene že v osnovi znižane za 3.200 evrov. Malo zapleteno, zato se je za natančen izračun najbolje pozanimati pri trgovcu.
Sebastijan Zorenč