Kralj ceste

Mercedes G Wagen

Mercedes-Benz je na trg poslal novi mogočni model razreda G. Odličen čas za slavljenje enostavnosti originalnega “Geländewagen”, torej

besede Glen Waddington
fotografija Dieter Rebmann

Kontrast ne bi mogel biti intenzivnejši. Preden sem se na teren odpravil z G-wagnom iz leta 1982, katerega 2,3-litrski motor zmore 66 kW moči, sem izstopil iz pošastno močnega G63 AMG (430 kW). Ta je zmožen občudovanja vrednih spretnosti tako na cesti kot zunaj nje. Pa vseeno nič od tega ne zasenči originala. Časi – trajalo je kar štiri desetletja – so se namreč spremenili, še posebej v svetu SUV-jev. Za začetek torej omenjena kratica. Prvi G-wagen namreč ni bil SUV, saj takrat kaj takšnega še ni obstajalo. ‘Geländewagen’ namreč v nemščini pomeni ‘terensko vozilo’. In zato je bila evolucija G-ja izjemna. In tukaj se je tudi vse začelo.

Najnovejši avtomobil je prva povsem nova različica od prve generacije leta 1979, čeprav se je pred 28 leti zgodila manjša prenova (vizualno so najbolj spremenili armaturno ploščo). Ta se je Mercedesu zdela dovolj temeljita, da so interno oznako modela takrat spremenili iz W460 v W463. Tokrat pa ima – kot da bi želeli poudariti dolgo zgodovino predhodnika – novi avtomobil še vedno oznako W463, čeprav ga sedaj, podobno kot ostale modele, imenujejo Razred G.

Tukaj je še vedno šasija z lestvastim okvirjem (sicer je splošna torzijska trdnost izboljšana za 55 odstotkov) in zraven so še trije diferenciali z zaporami, kar velja za unikatno med serijskimi avtomobili, ter terenski menjalnik z visokim in nizkim razmerjem. Z njim se lahko voznik zapelje v 700 mm globoko vodo (100 mm več kot prej), prevozi lahko 45-odstotni naklon, torej bodo ključni vidiki terenskosti, kot so premagovanje skal, peščenih sipin, travnatih površin ter snega in ledu – enako izpostavljeni in vrhunski kot poprej. Novi G zmore tudi stvari, ki jih naš G230 iz leta 82′ ne. A to so predvsem stvari, za katere ni bil nikoli namenjen. Na primer udobno brzenje po nemških avtocestah v relativni tišini pri 225 km/h. Če želite pravo stvar, je to to.

Korenine ima v projektu, ki se je začel v 70. letih, ko so zadnje tržne raziskave predvidevale povečanje povpraševanja po civilnih terenskih vozilih s štirikolesnim pogonom, kar je dokazal prihod in poznejši uspeh Range Roverja. Mercedes je imel tukaj izkušnje s šestkolesnimi potovalniki za vojne dostojanstvenike in večjimi, močnejšimi terenskimi vozili, iz katerih je nastal Unimog, namenjen bolj civilnemu trgu. Kljub temu so se odločili za razvojnega partnerja in se obrnili h graškemu podjetju Steyr-Puch, proizvajalcu manjšega Haflingerja. Bilo je podjetje slavne zgodovine z vodji oblikovanja, kot sta Hans Ledwinka in Ferinand Porsche.

Po dogovoru leta 1972 je bilo skupno podjetje Gelände-fahrzeug GmbH (GfG) formalizirano leta 1977, ko so pričeli s širitvijo graške tovarne in načrtovanjem Geländewagna z oznako 460 – avtomobila, ki bi bil doma tako na cesti kot izven nje. Za referenco so vzeli Range Roverja, v izvornem dokumentu pa so želeli tudi enostavno konstrukcijo, ki bi omogočila sestavljanje izven tovarne, vzdržljivost in lažja popravila za uporabo v vojski. Interes je pokazala nemška vojska ter vplivni deležnik pri Benzu – Mohammad Reza Pahlavi, znan kot iranski šah.

Načrtovali so dve različni podvozji, preprosto karoserijo in ravna stekla ter široke, neukrivljene kolesne odprtine. Vodilni pri GfG so upali, da se bo takšna oblika obdržala ‘do deset let’. Pa vendar smo sedaj pri koncu G-wagnovega četrtega desetletja in tudi novi model se zdi izjemno prepoznaven. Pod karoserijo so za surovo trdnost izbrali šasijo z lestvastim okvirjem, togo premo spredaj in zadaj, možnostjo treh diferencialov z zaporo spredaj, zadaj in na sredini, menjalnikom z visokim in nizkim razmerjem (reduktor) ter z občasnim (vklopljivim) štirikolesnim pogonom. Slednje se sliši zanimivo v današnjem svetu stalnega štirikolesnega pogona, elektronskega nadzora in porazdelitve navora. A priklopni sistem je omogočal boljše terenske zmogljivosti brez kompromitiranja vožnje na cesti, kjer bi zadostoval zadnji pogon. Motorji (dva dizelska ter bencinski s štirimi ali šestimi valji) so prišli iz Mercedesovih potovalnih avtomobilov, dele precej utilitarne notranjosti pa so si izposodili iz nabora gospodarskih vozil.

Celoten prispevek v tiskani izdaji (št. 80)

 

Mercedes-Benz 230G, 1982

Motor 2.307 ccm, štirivaljnik, OHC, uplinjač Stromberg
Moč 66 kW pri 5.000 vrt.
Navor 170 Nm pri 2.500 vrt.
Prenosštiristopenjski ročni menjalnik, štirikolesni pogon
Krmiljenje gonilo s kroglično matico
Vzmetenje spredaj toga prema, Panhardov drog, vijačni vzmeti, teleskopska blažilnika, stabilizator
Vzmetenje zadaj toga prema, Panhardov drog, vijačni vzmeti, teleskopska blažilnika
Zavore diski spredaj, bobni zadaj
Teža 1.830kg
Hitrost 137 km/h