Novo poglavje pri Lotusu se začenja z Evijo

Novo generacijo Lotusovih avtomobilov čakamo že precej časa. Dve leti po prevzemu kitajskega Geely-ja so pričeli z velikim pokom – hiperzmogljivim električnim avtomobilom po imenu Evija

Evija se pridružuje rastoči skupini hiperšportnih avtomobilov vrtoglavih zmogljivosti in cen. Pri Lotusu so z njim po dolgem času resneje opozorili nase in če sodimo po Volvu, pri Geely-ju tudi z Lotusom mislijo resno. Poganjajo ga štirje električni motorji z brutalnih 1471 kW sistemske moči (2000 KM) in 1700 Nm navora. Evija je torej tudi prvi Lotus s štirikolesnim pogonom. Paket baterij s kapaciteto 70 kWh, nameščen za sedeži, na papirju po WLTP ciklu zagotavlja 400 kilometrov dosega. Ob hitrosti na cestni podlagi pa so vsaj teoretično poskrbeli tudi za hitrost polnjenja. Baterije bo mogoče polniti z močjo 350 kW, pri čemer se bodo do 80 odstotkov kapacitete napolnile že v 12 minutah. Teoretično pa bi lahko podpirale tudi polnjenje z močjo 800 kW.

Predvidevajo, da bo pospešek do 100 km/h opravljen pod tremi sekundami, še bolj navdušujoč pa je pričakovani pospešek do 300 km/h – pod devetimi sekundami. Ko pomislim na Lotus, najprej pomislim na lahkotnost. Pri avtomobilu s takšnim pogonom so se zajetnejši teži težko izognili, a je ta še vedno nižja v primerjavi z ostalimi avtomobili tovrstne elite – 1680 kg (pričakovana teža) v najbolj osredotočeni različici. Školjko iz ogljikovih vlaken bodo sestavljali pri podjetju CPC v italijanski Modeni, vzmetenje s prilagodljivimi blažilniki je nameščeno znotraj karoserije, krmiljenje pa je elektro-hidravlično.

Evijo sicer med hiperavtomobile očitno postavlja že oblika, čeprav morda ni tako dramatičen kot Astonov Valkyrie. Tudi v tem primeru je obliko v veliki meri narekovala aerodinamika. Odprtine za ustvarjanje potisne sile in hlajenje v karoseriji so velike, skozi karoserijo potekajo Venturijevi tuneli, tu je tudi aktivno zadnje krilce s sistemom DRS po vzoru Formule 1. Pravijo, da so se v notranjosti zgledovali po svojih dirkaških prototipih poznih 50-ih in zgodnjih 60-ih let. Ta je sicer dirkaško osredotočena, a z nekaj mehkimi materiali in oblikovanimi elementi še vedno razmeroma razkošna in udobna.

Evija je torej avtomobil, ki se precej oddaljuje od Lotusovih tradicionalnih vrednot, ki jih je začrtal Colin Chapman. Predvsem pa se – podobno velja za preostale hiperavtomobile – močno oddaljuje od sveta, v katerem živimo običajni ljubitelji hitrosti. Izdelali bodo namreč 130 enot po ceni okoli dveh milijonov evrov. Upamo pa seveda, da bo Evija pripravil dober teren za naslednike modelov Elise, Exige in Evora.