Mrtvorojeni: Nissan MID4

Nissanov model MID4, s katerim so Japonci v določenem trenutku hoteli izzivati celo Ferrarijevega F40, je še eden od tistih, ki zaradi finančne krize nikdar ni ugledal luči sveta

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo povsem običajno, da so Japonski proizvajalci avtomobilov vse svoje novosti najprej pokazali na mednarodnem avtomobilskem salonu v Tokiu. Zato je bila poteza Nissana, ki je med drugim napravil tudi zelo dolgočasne modele, kot sta Micra in Sunny, ko je izbral Frankfurt v osrčju Evrope za predstavitev novega in presenetljivega športnega modela s sredinsko zadaj nameščenim V6-motorjem, zelo pogumna.

Še posebno zato, ker se tehnični podatki berejo, kot da gre za izjemen, skoraj znanstvenofantastičen koncept tistega časa. Trilitrski V6, 24 ventilov s štirimi odmičnimi gredmi, elektronskim uravnavanjem stopalke za plin (throttle by wire) ter štirikolesnim pogonom in štirikolesnim krmiljenjem. Pri Nissanu so takrat ponosno povedali, da gre za serijski avtomobil, ki bo v evropskih salonih na voljo konec leta 1987. Nissan je celo organiziral predstavitev tega modela, kjer so ga lahko preizkušali avtomobilistični novinarji, ki se kar niso mogli načuditi odzivnosti volanskega mehanizma in neverjetni količini oprijema štirikolesnega pogona (35/65 v korist zadnje osi), pri Nissanu pa so diskretno razlagali, da je tehnologija na las podobno kot v Peugeotovem reli dirkalniku 205 skupine B. Tudi stilsko so se Japonci kar precej potrudili, saj je bil MID4 zelo podoben Lotusovemu Exelu in celo Ferrarijevemu 328. Takrat se je vse zdelo zelo obetavno za Japonskega superšportnika. A Japonci so že takrat vedeli, da MID4 kot takšen ne bo šel v serijsko proizvodnjo. Kovinsko ogrodje je bilo ovito v ceneno stekleno plastiko, menjalnik so si sposodili iz prednje gnane limuzine, posledično so bili zaradi tega prisiljeni vgraditi V6 prečno, kar je spet pomenilo, da je preširok za prvotno zamišljeno dvojno trikotno vpetje koles … 

Tehnični podatki so nakazovali izjemen, skoraj znanstvenofantastičen koncept.

Kmalu po predstavitvi na mednarodnem avtomobilskem salonu v Frankfurtu leta 1985 so se pri Nissanu odločili, da se bodo tokrat zadeve lotili tako, kot je treba. Sedaj vzdolžno vgrajen V6 je pridobil dva turbinska polnilnika, ki sta moč motorja iz dosedanjih 166 kilovatov (227 KM) povečala na 242 (330 KM). Moč motorja se je prenašala na prenovljeni štirikolesni pogon s precej bolj agresivno nastavitvijo štirikolesnega krmiljenja z dvojnimi trikotnimi vodili. Pri Nissanu so s tem prenovljenim MID4 II ciljali na skupino S v svetovnem prvenstvu v reliju. Po mednarodni predstavitvi na avtomobilskem salonu v Tokiu leta 1987 je bila skupina S že dve leti preteklost, a to Japoncev ni ustavilo, saj so ponovno povabili novinarsko srenjo na Nissanov testni poligon, kjer so mimogrede omenili, da je projekt MID4 II zabloda. A so kljub temu poželi kar precej odobravanja medijev, ki so se tokrat osredotočili na odličnen V6-motor in na pospešek do stotice, ki je znašal pet sekund in je bil kar za polovico sekunde boljši od Ferrarijevega 328 GTB. 

A so pri Nissanu takrat že imeli drugačne načrte. Izzvati Ferrarija F40. V ta namen so popolnoma opustili projekt MID4 II in pričeli z novo, tretjo različico. Načrti so bili zelo smeli, saj so v določenem trenutku predvidevali tudi vgraditev šestlitrskega V12-motorja. Pri Nissanu so menili, da bo novi superšportnik kot zvezda podznamke Infiniti na voljo v salonih v ZDA leta 1991. Nekako tako, kot je bil Hondin model NSX, ki se je preko luže imenoval Acura. Žal se to nikoli ni zgodilo. 

Pa čeprav Nissan nikdar ni uradno preklical projekta MID4, lahko z gotovostjo trdimo, da je postal ta projekt žrtev finančne krize. Zares škoda, če samo pogledamo, kako hitro so Japonci ukinjali in nadgrajevali ta model. Kdo ve, kaj bi bilo, če bi Japonci pri tem projektu vztrajali še kakšno desetletje.    

Preberite tudi
Osvežitev po več kot pol milijona prodanih primerkih