Najmanjši se tiho poslavljajo

Matjaž Korošak

Kar težko je verjeti, toda dejstva so kruta in neizpodbitna – najmanjši avtomobili, ki so mnogim pomenili dosegljivo, praktično, okretno in hkrati ekološko sprejemljivo alternativo mobilnosti, vsaj po mestih, so očitno pred izumrtjem. No – izginotjem. Seveda se to ne bo zgodilo čez noč, toda proces se je začel in krute ekonomske logike pač nič ne ustavi.  Najmanjši modeli so namreč postali preprosto (oziroma postajajo) predragi za proizvajalce, predragi za razvoj, izdelavo in prodajo. Predvsem pa omogočajo pri cenah, ki so še sprejemljive za kupce, preprosto prenizek zaslužek, preskromno maržo torej, ki bi znamkam še omogočila normalno poslovanje. In pričakovan zaslužek.

In tako so prav najmanjši in po izpustih običajno tudi najbolj ekološko sprejemljivi avtomobili prvi postali postranske žrtve vse bolj intenzivnega in zahtevnega programa zakonskih omejitev izpusta CO2. Do leta 2025 bodo namreč morali biti izpusti nižji za 15 odstotkov, do leta 2030 pa za debelih 37. To seveda predvsem pomeni, da bodo morali proizvajalci še bolj intenzivno vlagati v razvoj motorjev in tehnologij za naknadno obdelavo izpušnih plinov, sicer bodo morali plačevati visoke kazni za vsak avto, ki bo presegel mejo (na primer 95 g/km po naslednjem standardu EU7). Potem so tu seveda še vse bolj zahtevni standardi varnosti (napredni asistenčni sistemi), saj za nekatere Evropska komisija že zahteva (za nekatere pa še bo) obvezno uvajanje v vseh novih modelih. Tu je še raven pričakovanega udobja in opreme, … Tak razvoj in vgrajena oprema pa sta seveda draga, in če bi želeli večino tega prevaliti na kupce, bi se ti avtomobili preprosto preveč podražili, postali bi nezanimivi za kupce – in prodajalce. Cene, ki jih zdaj dosegajo in omogočajo v tem razredu, pa vsega tega ne pač ne omogočajo. Avtomobili v segmentu 0 in A0, vsaj takšni, kot smo jih poznali, so zato očitno obsojeni na izginotje v nekem doglednem roku, zagotovo pa v srednjeročni prihodnosti, ko bodo zakonske omejitve še strožje, zahteve intenzivnejše. 

Avtomobili v segmentu 0 in A0, vsaj takšni, kot smo jih poznali, so zaradi okoljske zakonodaje obsojeni na izginotje v nekem doglednem roku. Zagotovo pa v srednjeročni prihodnosti, ko bodo zakonske omejitve še strožje, zahteve intenzivnejše.

Ford menda ne bo nasledil svojega malčka Ka, pri Renaultu so že pred časom vzdihovali nad rentabilnostjo modela, kot je Twingo (sploh zlasti po prekinitvi partnerstva z Daimlerjem), Opel sploh nima več Adama, bratje Citroen C1, Toyota Aygo, Peugeot 107 so tudi  vprašljivi, VW Up je že zdaj predrag, … Sicer bi bilo preveč pretirano reči, da v kmalu ne bo več novih predstavnikov v tem segmentu (novi Hyundai i10 je na primer pred vrati), toda strategi znotraj znamk so zagotovo zapolnili cel kup Excellovih datotek z izračuni o (ne)rentabilnosti novih, malih in cenovno dostopnih modelov.

In tako kot so jim sodobni standardi otežili preživetje, tako jim bo elektrifikacija, kot pogonski sklop prihodnosti, v nekaterih pogledih morda še podaljšala življenje, saj je pri mnogih znamkah že opazen trend preusmeritve v nova pogonski sistem in energent. Pri koncernu VW je Up (in vsi njegovi sorodniki) na primer že postal električno gnan model, podobno je tudi z novo Oplovo Corso in Peugotovim 208, ki sta za pol razred večja in bosta nekaj časa še obstajala paralelno. Ampak dolgoročno takšen razred kot ‘dvoživka’ nima več možnosti preživetja. Zagotovo pa bo razred majhnih mestnih modelov obstajal tudi v prihodnosti. Še več – zagotovo bo zacvetel, ko jih bodo nadomestili novi, cenovno ugodnejši in zgolj električno gnani modeli. Ti bodo lahko nekoliko večji zaradi kompaktnosti pogonskega sklopa, hkrati pa pri takšnem avtomobilu tudi nihče ne pričakuje dosega 500 km, pač pa bi bil realen doseg med 250 in 300 km povsem spodoben in zadovoljiv. Tudi zato bi lahko tovrstni avtomobili, ki bi shajali z baterijo kapacitete 35  40 kWh, sčasoma postali tudi cenovno dosegljivi. To seveda ne pomeni, da bodo naenkrat dosegli cene, po katerih so zdaj na voljo njihovi klasično gnani sorodniki, v nekem srednjeročnem obdobju pa prav gotovo. 

Dokler bo torej konvencionalni pogon postajal vse dražji, posledično tudi najmanjši modeli, bodo ti avtomobilčki tonili v pozabo,ne glede na svojo (trenutno) popularnost. Njihovo vrnitev na trg in priljubljenost, ki so jo že uživali, pa lahko zagotovi le cenovno ugodna izvedba baterijsko električnega pogona. Ker pa je električni pogon, predvsem pa baterije, še vedno precej drag, ni mogoče pričakovati, da bo ta segment, ki ga je odlikovala predvsem nizka cena, kmalu spet zaživel v svoji stari slavi.