Naslednja generacija superlimuzin bo doživela električni šok

Električne superlimuzine

Temu se ni več mogoče izogniti. Električni pogonski sklopi bodo zanesljivo del naše avtomobilistične prihodnosti. Začenši z naslednjo generacijo superlimuzin

Ideja elektrificiranega pogonskega sklopa (če izvzamemo LaFerrari, P1 ali pa 918) lahko bralca EVO magazina napolni z neprijetnimi občutki. Je bližnjica do prekinitve čutne zaznave med voznikom in avtomobilom, ki jih imamo tako radi. Motor z notranjim zgorevanjem – še posebej dobro načrtovani in izdelani bencinski primerki – je preveč neločljiv del duše športnega avtomobila, da bi ga lahko zamenjali Duracell in majhni električni motorji.

Porsche je že posvojil pojem elektrificiranih superlimuzin s Panamero Turbo S E-Hybrid.

A industrija se sedaj obrača v drugo smer. Če smo se pred petimi leti o tej temi pogovarjali večinoma skozi prizmo manjših izpustov, pa se danes vedno pogosteje skupaj pojavljata besedi elektrifikacija in športnost. In prva superlimuzina je bržkone tista, ki bo prva prejela električni šok.

“Če smo se pred petimi leti o tej temi pogovarjali večinoma skozi prizmo zmanjšanih izpustov, se danes vedno pogosteje skupaj pojavljata besedi elektrifikacija in športnost.”

BMW na primer še ni izključil možnosti uporabe hibridnega sklopa za naslednjo generacijo avtomobilov z oznako M. Dr. Ian Robertson, odhajajoči član uprave za prodajo in marketing, je konec leta 2017 izrazil pričakovanje, da bodo pri BMW M neko vrsto hibridnega sklopa prvič uporabili z naslednjo generacijo avtomobilov, začenši z M5.

“Ko mi je Frank van Meel (generalni direktor BMW M) razkril, da bo imel novi M5 štirikolesni pogon, sem si mislil, da to ne bo delovalo, vsaj ne v M5. Nakar sem vozil prvi prototip z informacijo, da bo to edina možnost. Je to še vedno M5 – štirikolesnemu pogonu navkljub? Absolutno. Če torej pomislimo na naslednjo generacijo avtomobilov M in na tehnologijo, o kateri moramo premisliti, je odgovor – da. Mislim, da bi lahko imeli elektrificirani pogon v takšni ali drugačni obliki.”

Robertsonovo razmišljanje je podobno mišljenju drugih evropskih proizvajalcev, kot so Audi, AMG in Porsche. Vsi so začeli ali pa že razvijajo električne pogonske sklope tudi z namenom izboljšanja zmogljivosti, ne pa zgolj zaradi težav z emisijami. Slednje je seveda dobrodošel stranski učinek, ne pa tako dobrodošel kot takojšnje izboljšanje zmogljivosti, ki ga lahko prinese na primer hibridni pogonski sklop. Še posebej zaradi vedno večje mase avtomobilov, navkljub napredku na področju izdelave lahkih materialov.

Inženirji morajo biti vseeno previdni. Uspeh divizije M je pri BMW-ju ključen. V državah, kot so ZDA ali pa Velika Britanija, predstavljajo avtomobili M in M Sport velik del prodaje. M Sport v VB celo več kot polovico. Čeprav je elektrifikacija resna možnost, pa pri BMW-ju – dokler bo črka M tako močan člen v njihovi verigi – ne bodo tvegali odhoda obstoječih zvestih kupcev zavoljo pridobivanja novih. Robertson poudarja, da mora biti vsak prihodnji avtomobil z oznako M v svojem bistvu še vedno – avtomobil M.

Podobna zgodba je pri Audiju. Prihajajoči RS7 bo na voljo tako z običajnim motorjem z notranjim zgorevanjem (govorimo o dvojnem prisilnem polnjenju, osmih valjih in najmanj 450 kW) kot s hibridnim sklopom (522 kW), podobnim tistemu v Panameri Turbo S E-Hybrid. Seveda v tej smeri s svojo športno limuzino vozi tudi Porsche. Tudi pri njih že nekaj časa razvijajo Mission E. Najprej so ga pokazali kot električni koncept, proizvajati pa naj bi ga začeli v manj kot dveh letih v več zmogljivih različicah moči, od 300 kW pa vse do 385 kW in še več. Poganjal ga bo par električnih motorjev v sodelovanju z dvostopenjskim menjalnikom, ki bo moč prenašal na vsa kolesa. Cene pa se bodo začele pod 80.000 evri. Eden redkih avtomobilov, za katere menimo, da Elonu Musku kratijo še tistega nekaj spanca, ki mu ostane.

Naslednja generacija Audija RS7 (na fotografiji testna mula) bo na voljo tako z običajnim kot hibridnim sklopom.

Tudi pri Mercedesu želijo biti del ‘novovalovske’ razvojne dirke. Pripravljajo par superšportnih limuzin. Pri obeh bo mogoče izbrati možnost elektrificiranega pogonskega sklopa. Glavna zvezda je štirivratni AMG GT, ki bo luč sveta po spomladanski predstavitvi ugledal v septembru. Na voljo naj bi bil s ponudbo motorjev, vključno z AMG-jevimi aktualnimi dvojno prisilno polnjenimi štirilitrskimi osemvaljniki, imel pa bo tudi možnost bencinsko-hibridnega sklopa pod znamko EQ Power.

V nedavno predstavljenem Mercedes-AMG CLS 53 so pri Mercedesu premierno uporabili svoj novi hibridni pogonski sklop s 320 kW in 520 Nm največjega navora.

Kot samostojen model se bo postavil ob bok Porschejevi Panameri, v Mercedesovi hierarhiji superlimuzin pa bo postavljen nad E 63/S. Pod limuzinami razreda E z oznako AMG bo umeščen tudi novi CLS 53. Prvi model, ki bo imel Mercedesov novi bencinsko-hibridni sklop. Notranje izgorevanje zastopa dvojni prisilno polnjen trilitrski vrstni šestvaljnik s 320 kW moči. Ima tako običajni turbopolnilnik, ki uporablja energijo izpušnih plinov, kot električno puhalo. Ima pa tudi zaganjalnik/alternator EQ Boost, ki lahko v pogonski sklop skozi 48-voltni električni sistem začasno prispeva 16 kW in 250 Nm navora. CLS 53 s svojimi 1980 kilogrami do 100 km/h tako pospeši v 4,5 sekunde in doseže 270 km/h. Pri AMG-ju so sicer že potrdili, da modela CLS 63 ne bo.

Odkar so pri BMW-ju vrstni šestvaljnik iz superšportnika M1 prestavili v E28 (tisti M5 s prednjim delom morskega psa), je ključna komponenta vsake superlimuzine opazen bencinski motor ‘z velikimi pljuči’. Z napredovanjem niše in novimi rivali smo se potrošniki (ali pa navdušenci) skupaj s proizvajalci kar nekako navadili, da slednji z vsakim novim avtomobilom poskrbijo za boljše zmogljivosti.

Več moči – v času prisilnega polnjenja tudi več navora – je zahtevalo močnejše in težje podvozje, močnejše in težje zavore ter platišča, ki morajo nositi pnevmatike, sposobne zagotavljanja zadostnega oprijema. Ob vsem tem navoru pa se zdijo nujni tudi težki štirikolesni pogoni.

“Pravzaprav ni čudno, da se proizvajalci za naslednjo merico napredka v zmogljivostih obračajo k hibridni tehnologiji.”

Pravzaprav ni čudno, da se proizvajalci za naslednjo merico napredka v zmogljivostih obračajo k hibridni tehnologiji. A ne moremo mimo misli, da bi še bolj premišljen in širši pristop k razvoju lahkih materialov prinesel ne samo potrebni napredek v učinkovitosti, temveč bi izboljšal tudi tako potreben in težko pričakovan dejavnik vznemirjenja.

More Stories
Udobje z veliko začetnico