Avtomobil, ki so ga zasenčili SUV-ji

Opel Insignia Country Tourer 2,0 CDTi BiTurbo

Zelo homogena kombinacija vsega, kar bi še tako zahteven in vsestranski uporabnik lahko potreboval od avta. In na srečo ni SUV

fotografije Jure Kralj

Dolgo ime je pravzaprav znano že nekaj časa, gre pa za terenski kombi. V najbolj preprostem pomenu. Raje bi rekel, da je v tem avtomobilu ravno toliko terenca, kot ga povprečen voznik potrebuje. Vse ostalo je moda. In odvečna teža. Country Tourer pa ravno zato lahko na meniju vozniku doda še odlično vozno dinamiko (glede na tip avtomobila), prostornost (poglejte prtljažnik), aerodinamiko in zgledne mere.

Terenske kombije so SUV-ji morda zasenčili, toda v mnogih primerih (in ta je eden od njih) nepravično.

Zakaj nova Insignia ne zmore v takšni meri prepričati kupcev, pravzaprav ni stvar avtomobila, ki je nedvomno resen korak naprej glede na predhodnika, in to ravno na področjih, ki so najbolj pomembna – teža, vodljivost, pogon in motorji. Ampak kot rečeno, zdi se, da je novi model prišel v nekoliko nepravem času, ko vsi kupci popolnoma iracionalno bežijo v objem športnih terencev in križancev vseh mogočih oblik in velikosti. Da je paradoks še večji – v tem velikostnem razredu, ki seveda mora ponujati izdaten prostor za potnike in prtljago, Opel kupcem sploh ne zmore ponuditi resnega SUV-ja, saj so vsi novi modeli (Grandland in Crossland X) gnani le na – prvi kolesni par! Kar seveda precej pove o tem, koliko ljudje zares razmišljajo o uporabnosti in prehodnosti. In potrjuje tezo o modni muhi, ki govori le o obliki in visoki pojavi.

Kombijevska Insignia je torej osnova, podvozje je dodatno dvignjeno za 25 milimetrov, dodane je nekaj plastične zaščite, ki je hkrati tudi samosvoja šminka. In za piko na i je tale model opremljen še s prilagodljivimi blažilniki (FlexRide) ter novim štirikolesnim pogonom. Poleg seveda izdatnega spiska serijske opreme (tale model je nekakšen vrh ponudbe pri Insignii, vsaj dokler ne pride OPC). In novim turbodizlom, ki je z 210 konji med močnejšimi v razredu. In če k temu dodam še dober osemstopenjski samodejni menjalnik, postane Insignia sicer cenovno že malce oddaljen model, vsekakor pa – najbolj prepričljiv Opel.

Terenske kombije so SUV-ji morda zasenčili, toda v mnogih primerih (in ta je eden od njih) nepravično.

Za volanom je tudi ta model še vedno – Insignia, saj je vrhnji del armaturne plošče, vključno z vso instrumentacijo in multimedijo, ostal enak (prenovljeni) zadnji generaciji. Kljub temu pa je nov volanski obroč, zaslon na dotik pa ima nekaj nujnih bližnjičnih stikal, ki celo izkušnjo napravijo bolj enostavno. Čeprav je Oplov sistem vendarle malce samosvoj in sem (spet) potreboval kakšno minuto ali dve več. Ampak bistvo dobrega počutja so odlični športni sedeži AGR (doplačilo), ki omogočajo res temeljito podporo telesu, pa ne le v hrbtnem delu, pač pa tudi v stegenskem, za nameček pa lahko prilagodim še bočno oporo. Za ta razred – vrhunsko! Sicer pa je počutje v sedežu ključno tudi za vozno dinamiko – saj je ta Insignia ponuja precej več, kot bi lahko sklepali po terensko-robati zunanjosti in pridvignjenem trupu.

Notranjost ima nekaj elementov, ki bi jih lahko posodobili, toda bližnjična
stikala bodo marsikomu olajšala življenje.

Pritisnem stikalo Sport, podvozje nekoliko otrdi, sicer nežen in brundajoč štirivaljnik postane bolj ihtav in volanski obroč izgubi nekaj podpore. Za največ zabave med zavoji pa itak poskrbi novi štirikolesni pogon, ki zmore delovanje brez zadnjega diferenciala (v pravem pomenu besede) in mu pomagata le dve sklopki, preko katerih sistem hipno nadzoruje količino navora za posamezno kolo. Sliši se zapleteno, ampak zadeva deluje, in to še kako učinkovito. Kar je še bolj zabavno, njegovo delo je čutiti izza volana tudi pri hitrostih, ki so precej pod mejo oprijema, predvsem pa pri odločnih pospeševanjih iz zaprtih zavojev, ko dobi zadek svojo lastno voljo in ne le sledi ukazu volana, pač pa aktivno pomaga usmerjati avto v zavoj in zato se zdi nadležno podkrmarjenje stvar preteklosti.

Podvozje niti v športnem načinu ni povsem neuporabno, kamnito trdo, ampak ravno še toliko prilagodljivo, da ‘obrusi’ nekaj ostrine kratkih neravnin. Seveda pa ob večjih obremenitvah in hitrostih skozi zavoje, ki jih avto seveda omogoča, blažilniki in vzmeti vendarle nekoliko popustijo, ampak tudi hitre spremembe ne pomenijo pozibavanja ali neuravnoteženosti. Dvolitrski turbodizel je sicer odločen stroj, toda tudi Insignia z vso to opremo ni več peresno lahka, saj se je z vso opremo (testni primerek je bil res bogato založen) zagotovo približala 1,9 tone. Zato sem morda pričakoval več, toda z malo več odločnosti, malo več vrtljaji od povprečja, ki ga ima dizel sicer rad, je tudi TDCi pokazal svoj pravi značaj in ob lovljenju vrtljajskega optimuma je bilo prav zabavno s polnim plinom siliti ga proti izhodu iz zavoja, ko vsa kolesa manično grabijo in iščejo pravi oprijem na asfaltu … In seveda – tudi tam, kjer ni več gladke črne podlage pod kolesi, je štirikolesni pogon učinkovit pripomoček.

Pri tem celem paketu je morda preveč mehkobnosti v vseh voznih programih pokazal menjalnik, ki je sicer sam po sebi dober primerek, morda pa res nekoliko preveč pohleven in mehkoben. Po drugi strani pa svojeglav v športnem programu. Ampak, kot rečeno, morda pa podvozje, motor in pogon že tako previsoko dvignejo letvico … O.K. – GSi je res bolj osredotočen, toda C.T. vendarle širše uporaben. Zdaj pa …

Matjaž Korošak

Opel Insignia Country Tourer 2,0 CDTi BiTurbo
TEHNIČNI PODATKI
Motor vrstni štirivaljnik, 1.956 ccm, biturbo CO2 188 g/km Moč 154 kW (210 KM) pri 5.800 vrt./min Navor 480 Nm pri 1.500 vrt./min Zmogljivosti 8,2 s (0–100 km/h), 228 km/h Teža 1807 kg (85 kW/tono) Osnovna cena 37.730 EUR
Štirikolesni pogon
Temeljiti sedeži
Udobje v celem
Poraba
Ležernost menjalnika
4
EVO OCENA