Stric Sam te želi!

Porsche pri 70-ih / Osvajanje Amerike

Tudi Porsche je potreboval ZDA. Delwyn Mallet razlaga zgodbo o tem, kako je 356 s pomočjo uvoznika Maxa Hoffmana osvojil Ameriko

V Stuttgartu masovno izdelovan Porsche 356 je bil še vedno desetletje oddaljen v prihodnost. A junij 1941 je postal eden najpomembnejših datumov njegovega obstoja. Takrat je namreč Maximilian Edwin Hoffmann (kmalu je postal znan enostavno kot Max Hoffman, z enim ‘n’), na Dunaju rojeni židovski izseljenec in superprodajalec, zbežal iz nacistične Evrope in pristal v New Yorku. Kot edini uvoznik v ZDA je kasneje na vrhuncu prodajal več kot 70 odstotkov proizvodnje iz Zuffenhausna.

Takrat izdelovanje športnega avtomobila Ferdinandu Porscheju in sinu Ferryju ni prišlo niti na misel. Nemški vojaški stroj je bil v polnem zagonu in zdel se je neustavljiv. Porschejevi delavci so bili zaposleni z načrtovanjem tankov in ostale mehanike, 22. junija pa je Hitler, na krilih vojaških uspehov in svoje megalomanije, naredil usodno napako napada na Rusijo in odprl vojno na dveh frontah.

Potem je 7. decembra Japonska napadla Pearl Harbor in napovedala vojno ZDA, in – z besedami japonskega admirala Isorokuja Yamamota: “Speči velikan se je prebudil in zapretil z grozljivo rešitvijo.” Štiri dni pozneje je vojno ZDA napovedal tudi Hitler.

Kmalu so milijoni mladih Američanov pristali v tujini, v življenju, kakršnega do tedaj niso doživeli. Še posebej ameriški vojaki, poslani v Britanijo, ki so se – ob tamkajšnjih dekletih – zaljubili v angleške športne avtomobile. Med njimi predvsem v miniaturne, a atraktivne in živahne MG-je. Seme ameriške ljubezni do športnih avtomobilov je bilo tako posejano. Domov se je vrnilo dovolj mehanikov z bleščečimi zgodbami o teh avtomobilih, da so povzročili val interesa v ZDA.

Hoffman se je rodil katoliški materi in židovskemu očetu na Dunaju leta 1904. Kot mladenič je pomagal pri očetovem poslu izdelave koles. Še kot najstnik je začel z dirkanjem z motocikli, z dveh koles na štiri pa se je preselil v tridesetih z Amilcarjem. Max je dirkal, vse dokler ni cvetoči posel z uvažanjem avtomobilov – Hoffmann & Huppert – zahteval več njegove pozornosti.

Do takrat, ko so nacisti leta 1938 pripojili Avstrijo, je bil Hoffman uvoznik znamk Rolls-Royce, Alfa Romeo, Talbot in Delahaye ter prvi tuji predstavnik za Volvo: prvorazredni proizvajalec v zgornjem segmentu trga. A Max je vnaprej zavohal težave za židovsko populacijo in se odpravil v Pariz. Ko so Nemci prispeli tudi tja, se mu je ponudil novi svet.

V ZDA je za prodajalca avtomobilov prispel v napačnem času. Ravno takrat, ko se je domača proizvodnja ustavila, tovarne pa so se posvetile vojaški industriji. Neustrašno je začel s poslom izdelovanja poceni nakita po meri in do leta 1947 zaslužil dovolj, da je lahko odprl avtomobilski salon na newyorškem prestižnem bulvarju Park Avenue. Prvi razstavljeni avtomobil je bil Delahaye s karoserijo, ki so jo izdelali pri karoseristu Figoni et Falaschi. Njegov namen nadaljevati tam, kjer je na Dunaju končal, je bil torej očiten. Zanimal ga je uvoz izključno evropskih avtomobilov. Hoffman je pri spoznavanju Američanov z evropskimi avtomobili storil več kot kdorkoli drug. Predstavljal je Alfo Romeo, Allard, Aston Martin, Austin, Bentley, BMW, Cooper, Fiat, Jaguar, Jowett, Lancio, Lea-Francis, Mercedes-Benz, Morgan, Porsche, Rolls-Royce, Rover, Simco, Volkswagen in verjetno še kakšno znamko.

Bil je velik občudovalec profesorja Porscheja, ki ga je spoznal pred vojno. In ko ga je leta 1950 ugledni švicarski novinar Max Troesch opozoril na novi 356, je hitro naročil uvoz dveh primerkov. Oktobra se je na pariškem salonu, ki je bil takrat najpomembnejši evropski salon, sestal s Porschejema.

Celoten prispevek v tiskani izdaji (št. 80)