Pha, nezanimivo?

Tomaž Kavčič

Avtomotošport je že zadnjih nekaj let vsako sezono bolj nezanimiv, občinstvo se zmrduje in viha nosove, sam pa sem pred vsako dirko – pa najsi bo to formula 1, reli ali svetovno prvenstvo v motociklizmu – še vedno prikovan pred televizijski ekran, hkrati pa z desnico (zdaj že spretno) na mobilnem telefonu osvežujem rezultate. Sem edini? V manjšini? Vsakdo, s katerim se v ponedeljek pogovarjam, je vsaj seznanjen z rezultati, če že ni pogledal dirke. In, če vprašate mene, sploh ni bilo tako nezanimivo!

Formula 1, najbolj ‘osovražena’, je letos ponudila nekaj izjemnih bojev in tudi tisti za naslov prvaka bi bil zanimiv do zadnje dirke, če se Ferrari sredi sezone ne bi sam ustrelil v koleno. Šele proti koncu je Lewis Hamilton s svojim Mercedesom zares prevladoval, a kot rečeno: Ferrari si je (najprej) privoščil nesrečo, ki je v prvem krogu izločila oba njegova dirkača, nato pa še okvaro, ki je Sebastianu Vettlu dokončno zaprla vrata do naslova prvaka, saj je namesto dveh pričakovanih zmag zabeležil dva odstopa. Druga moštva niso imela prav veliko možnosti in nabor ekip za boj za vrh je resda ozek, a poglejte alpsko smučanje in moški veleslalom: Marcel Hirscher v lanski sezoni ni bil nikoli slabši kot drugi. In letos je začel z – zmago! Formula 1 in leto 2018? Ne upam si napovedati.

Svetovno prvenstvo v reliju je bilo še bolj zanimivo! Thierry Neuville je v začetku sezone dvakrat vodil, a njegov nezanesljivi Hyundai (odstopa zaradi krhkosti obese v kombinaciji z nepotrebnimi vozniškimi napakami) je pripomogel k temu, da je Sebastien Ogier ubranil naslov svetovnega prvaka. Boj za vrh je ozek, a prvenstvo je bilo zanimivo do (pred)zadnje dirke. In da spomnim: vsaka dirka posebej je bila napeta, na eni se je boj s 360 kilometri HP končal z manj kot sekundo razlike za zmagovalca! Naj dodam, da so na prvih štirih dirkah na najvišji stopnički stali štirje različni vozniki, kamor so jih pripeljali štirje različni avtomobili! In leto 2018? Ne upam si napovedati.

Čeprav v rokah držite avtomobilistično revijo, se najbrž ne zmrdujete, ko začne Gaber Keržišnik kričati v mikrofon ob startu dirke razreda MotoGP. Nesporni favorit pred sezono Maverick Viñales jo je odlično začel, a so ga konkurenti dohiteli in (končno tudi) prehiteli. Prelomnica sezone je bila najbrž, tako kot že zgoraj, povzročena ‘avtoimunsko’: Valentino Rossi je na treningu nesrečno padel, si zlomil nogo, izpustiti je moral dirko, ki jo je dobil poznejši prvak Marc Marquez, in sezona je bila (skoraj) končana. Ne še čisto: hladno-vroči Ducati z Andreo Doviziosom je uspešno prevzel Rossijevo mesto in pretil do zadnje dirke. Kako bo v letu 2018? Nihče si ne upa napovedati.

Avtomotošport ni nezanimiv. Dejstvo je le, da je (zmeraj bil) specifičen. Saj v formuli 1 nikoli nismo gledali boja za naslov prvaka med petnajstimi dirkači naenkrat, pa tudi v reliju in v prvenstvu MotoGP ne. Tudi petnajst izmenjav vodilnih v posamični dirki formule 1 najbrž nismo nikoli videli. Morebiti so se le časi tako spremenili, da danes gledalec pričakuje boj za življenje in smrt pred vsako šikano, včasih pa je željno pričakoval zgolj tisto eno šikano v celotni dirki, ko se bosta prvo- in drugouvrščeni zgrabila in razčistila, kdo bo tistikrat dvignil najvišji pokal. Razlog za nezanimivost dirk bi lahko bil, da dirkanje nima možnosti povsem stopiti v korak z ekstremno hitro razvijajočimi se pričakovanji gledalcev, ki jih njihov telefon, računalnik, vsaka novo odprta stran na internetu, jumbo plakat, oglas na televiziji, oglas na radiu, vsak tvit ali novoobjavljena fotografija na facebooku in instagramu prepričujejo, da nekaj zamujajo! Posledično razmišljajo, da med dirko formule 1 zapravljajo čas, saj je drugouvrščeni samo enkrat v uri in pol (!) napadel prvega; da je mehanik iz ekipe nekega dirkača samo enkrat zafrknil in ni še isto sekundo privil vijaka, ki ga je njegov kolega uspešno odvil; da je neki drugi dirkač samo enkrat na vseh tristošestdesetih kilometrih HP malce zavil v blato in umazal svoj dirkalnik. Zapravljanje časa! Ali pa vendarle normalen tempo življenja, v naših očeh izkrivljen zaradi bombardiranja z vsem mogočim ali astronomske rasti bitcoina?

“So gledalci med dirko formule 1 zapravljali čas, ker je drugouvrščeni samo enkrat v uri in pol (!) napadel prvega?”

Kot povsod, bo tudi tukaj ‘evolucija’ poskrbela, da bodo nezanimive vsebine odmrle. Taka je naravna pot in tako bo. Ko bo formula 1 (ali reli ali MotoGP ali pa denimo smučanje) dosegla prenizko maso gledalcev, bo dejansko začela hirati in pri Mercedesu (ali Ferrariju ali Renaultu) bodo hitro ugotovili, da so desetmilijonski zneski, ki jih danes investirajo v šport, stran vržen denar, in jih bodo vložili drugam. Nihče ne bo dirkal, če zadaj ne bo ekonomske računice za večjo prodajo. In še en paradoks mi je prišel na misel, a o njem kdaj drugič: če so nesreče, okvare in napake tisti tako pričakovani vrhunec vsake dirke, ali bi Mercedes (ali Ferrari ali Renault) resnično prav dolgo trpel in plačeval dirkača, ki dejansko poskrbi, da so dirke zanimive?