Pokal Racestar

Vsak začetek je težak. Dirkanje seveda ni izjema, prav začetek dirkaške kariere (še posebej v Sloveniji) je eden napornejših. Kako se tega lotiti? Kje začeti?

besedilo Tomaž Kaučič
fotografije Domen Hrovatin, Racestar

Začeti je mogoče na več načinov: bodoči dirkač se lahko sam odloči, da bo dirkal – poskrbi za dirkalni avtomobil, vzpostavi ekipo, odpelje nekaj trening voženj, kjer nastavi podvozje in ugotovi, katere pnevmatike so najboljše, nabere dovolj pokroviteljskih sredstev in se odpravi na prvo dirko. Temu se reče nemogoča pot. Avtošport je namreč tako kompleksen, da je dela in obveznosti za nekoga, ki nima predznanja in izkušenj, enostavno preveč. Nakup hitrega in zanesljivega dirkalnika je prva ovira. Nadaljuje se pri vzpostavljanju ekipe in vzdrževanju dirkalne tehnike. Primer z mojih začetkov je dovolj zgovoren: potem ko sem na prvi dirki v kvalifikacijah sredi kroga ostal brez bencina (da bi bila teža dirkalnika čim nižja) in ves objokan tekel do servisa po ročko z bencinom, se nam na drugi dirki to ni pripetilo; najprej je v dirkalnik deset litrov goriva vlil prvi mehanik, nato svojih deset litrov še drugi mehanik, zadnjih deset litrov sem lastnoročno dodal še jaz. Poln rezervoar namesto praznega pa pomeni pol sekunde na krog. In to je še najmanj, kar se vam bo zgodilo. Odsvetujem.

Lažje je, če je bodoči dirkač sin (hčerka) ali nečak(inja) nekoga, ki je dirkanje izkusil na svoji koži. V tem primeru je vsaj nekaj možnosti, da uspe pripeljati do konca prve sezone (ali vsaj do prve ‘totalke’). A res ozek nabor talentov, ki bi jih to tudi veselilo, ima takšne možnosti.

Ostane še najbolj realna možnost za začetnika, ki mu po žilah teče bencin in se zaveda, da bi bilo energijo najbolje sprostiti na dirkališču: vstopni pokal. Za vse bistvene stvari je tukaj poskrbljeno: dirkalniki so pripravljeni in enako hitri, organizatorjeva ekipa pripravlja vse avtomobile enako zavzeto, cenik rezervnih delov in dirkaških potrebščin je jasno določen, in najpomembneje – organizator je vselej na voljo za vprašanja, nasvete, nastavitve in dileme. Treba je ‘le’ priti na dirko in zmagati. Danes je vstopnica za bodoče slovenske šampione pokal Racestar.

“Vsi pokali, kjer dirkačem ponudiš enako opremo, dajejo najboljše rezultate.”

Ker sem tudi sam začel dirkati v podobnem pokalu (Seicento), sem se moral spoprijeti z vprašanjem, kaj je dirkaškega v mini avtomobilu z manj moči, kot je ima povprečni družinski avtomobil. Odgovor je bil vselej enak in enostaven: izenačenost. Vsi pokali, kjer dirkačem ponudiš enako opremo, dajejo najboljše rezultate. Prav tukaj se najbolj jasno pokaže, kdo razpolaga z največ talenta, kdo v delčku sekunde sprejme najboljšo odločitev, kdo postavlja najhitrejše čase, kdo zmore odpeljati največ enako (in dovolj) hitrih krogov. Seveda je zmeraj prisoten dejavnik sreče, ki je za uspešnega dirkača nujno potreben, a tako je povsod.

Vsi dirkalniki Twingo so enaki in prav izenačenost je čar prvenstva z enakimi avtomobili, zmogljivosti dirkalnika so tako bolj obrobnega pomena.

Renault Twingo ima okoli 80 ‘konjev’, zadnji pogon, dirkalno podvozje in pnevmatike, seveda tudi vso varnostno opremo. Na startu vsake dirke se jih pojavi okoli petnajst, nekateri z izkušenimi dirkači za volanom. Dovolj, da takoj veš, kje si. Za začetek. Skozi dirke se učiš, napreduješ. Če se Twingo pred teboj v nekem zavoju vselej odpelje kak meter naprej, ni vrag, da ne boš poskusil zavoja odpeljati z njegovo linijo in njegovo hitrostjo! Tako sem tudi sam dobil eno od dirk v pokalu Seicento. Deževalo je in mislil sem si: saj ta pred mano ni svetovni prvak! Zaviral bom pol metra pozneje kot on. Izšlo se je, prehitel sem četrtega, tretjega, drugega …

Vsi dirkalniki so opremljeni z dirkaško telemetrijo, ki kakopak ne laže. Kot pravi Miro Marinšek, soorganizator pokala, je dirkanje ob skupku informacij, ki so na voljo, danes porazdeljeno tako: 25 odstotkov uspeha predstavlja dejansko vrtenje volana, ostalih 75 odstotkov pa pogovarjanje in analitika.

Za prijavo v sezoni 2018 ste žal prepozni, saj je rok že potekel, tudi v naslednji sezoni bo najbrž mogoče sodelovati, zatorej: avantura Racestar se začne, če ste stari med 14 in 25 let in organizatorju nakažete 300 evrov. Nekaj resnosti je zaželene in finančno izkazovanje le-te pač dá najboljše rezultate. Nadaljujete z zdravniškim pregledom, kjer izmerijo ustreznost vaših psihofizičnih sposobnosti, nato s preizkusom v go-kartu in končno vas čaka vožnja s Twingom.

Lanski udeleženci pokala Racestar.
Komu bo uspelo letos?

Najboljšega bo žirija izbrala v ekipo Racestar in bo sodeloval na štirih štiriurnih, torej vztrajnostnih dirkah, vse bodo izpeljane na našem prenovljenem dirkališču Gaj pri Cerkljah. Zakaj vztrajnostne dirke? Za vsakega mladega dirkača so najpomembnejši prevoženi dirkaški kilometri, izkušnje. Skozi eno uro v dirkalniku se je mogoče naučiti ogromno. Cilj pokala je seveda najti najperspektivnejšega, pri čemer je treba žal ponovno poudariti, da mora dirkač izoblikovati finančno konstrukcijo za nadaljevanje kariere. Zmagovalec pokala bo dobil trenerja, deležen bo šole dirkaške vožnje in dirkaških taktik, pomoči in svetovanj, finančni del pa bo na njegovih plečih, seveda odvisno od tega, kje se bo odločil nadaljevati kariero.

Da ne bo nesporazuma: dirkačev, ki so na začetku kariere kot smrkavci zmagali in potem na valovih zmage odjadrali do večkratnega naslova prvaka ter se upokojili z milijoni na računu, je morda pet. Na svetu. Vsi ostali so trdo garali in nemalokrat ob enormnih odpovedovanjih vendarle zasedli dirkaški sedež, ki jim je prinesel možnosti za bolj brezskrbno nadaljevanje kariere. In ko že omenjam tujino, večina držav, kjer je avto-moto šport cenjen, ima svoje vstopne pokale, prvo sito, ki loči in usmeri bodoče talente na uspešno pot. Seveda je nacionalnim zvezam tak pokal v interesu, saj zagotavlja mlado kri, dirkače, ki bodo v nekaj letih novo gonilo avtošporta. Tudi pri nas je tako, zato je organizator in sofinancer pokala Racestar prav Zveza za avtošport AŠ2005.

Prva dirka bo 23. in 24. marca v Gaju pri Cerkljah. Pred to dirko in po opravljenem ocenjevanju se bodo najboljši na ta dan prvič soočili s konkurenco. Potne dlani pod rokavicami, rosno čelo in zamegljen vizir na čeladi ter od nervoze utripajoča leva noga na stisnjeni sklopki so nekaj povsem običajnega!

Nervozo pred startom tukaj – v nasprotju z odločitvijo vodilnih pri Formuli 1 – še preganjajo lepa dekleta.

Dirkalnik je osnova

Pokalni Renault Twingo je, čeprav ga še nisem preizkusil, najbrž prav zabaven za vožnjo. Pogon, izveden na zadnji osi, in motor, prav tako nameščen zadaj, sta osnova za zabavo. Temu pritrjuje tudi Miro Marinšek, konstruktor dirkalnika: Twingo je obvladljiv, zabaven za vožnjo na meji, vendar umestitev motorja zadaj pomeni, da mora biti dirkač izjemno pazljiv – ko zadek pobegne, postane neulovljiv. Litrski motor sicer zmore približno 80 ‘konjev’, a njegova največja odlika je vzdržljivost in nizki stroški vzdrževanja. Še en sladkorček je popolnoma nastavljivo podvozje, kar je sicer lahko dvorezen meč: učeči se dirkači bodo spoznali osnove nastavljanja vozila, a tisti izkušenejši bodo zagotovo prej opazili in osvojili zakonitosti obnašanja dirkalnika in si ga kar najbolje prilagodili.