Matjaž Korošak

Tik pred koncem leta, ko nihče več ni pričakoval kakšnih resnih preobratov in dramatičnih odločitev, so pri Volkswagnu spet poskrbeli za razburjenje in napolnili naslovnice. Človek bi lahko pomislil, da so medijski bum in halo, ki se je dvignil okoli dizelske afere (in se pravzaprav ni še niti polegel), kar malo pogrešali.

Ampak navsezadnje je itak vse povezano. Stroški in črn madež na imidžu zaradi dizelske afere bodo znamko in koncern spremljali še kar nekaj časa. Kot grozeč oblak so tu še skupinske in posamične tožbe; prvo takšno je pred kratkim dobil prvi tožnik, ki mu mora VW povrniti vse stroške nakupa (Golfa). Kak sodni presedan bi to lahko bil, si je kar težko predstavljati. V vrsti je menda samo v Nemčiji več kot 80.000 takih …

V luči težkih udarcev so se že pred časom odločili, da se usmerijo v obetavno in imidžu prijazno elektromobilnost, ki je tako čista, da bi lahko pomagala pobrisati sloves umazanih dizlov, ki jih spremljajo že nekaj časa. In se globoko zažirajo v dobiček. Zato prvi rezi – varčevanje bo striktno in resno. Pri znamki Volkswagen bodo tako za kar 25 odstotkov zmanjšali število različic in modelov, kar bolj preprosto povedano pomeni, da bo seznam dodatne opreme krajši, manj bo barv in platišč, vstopni modeli bodo omejeni na ročne menjalnike, štirikolesni pogon bo rezerviran za močnejše motorje, prav gotovo bo odpadel še kak dobičkonosen model. Skupaj z večjo profitabilnostjo tovarn naj bi to prineslo šestodstotno maržo, kar je itak malo, toda trenutno so menda pri štirih.

S tem seveda dolgoročno ne bodo mogli zdržati pritiska intenzivnega razvoja in vlaganja v elektromobilost, digitalizacijo … in še plačevati morebitne astronomske odškodnine tudi v Evropi. Zato je večja profitabilnost nujna.

Kot kaže, tudi to ne bo dovolj. Intenziven razvoj na dveh frontah zahteva denar in energijo. Dolgoročno ga vsi ne bodo zmogli. Sploh glede na napovedanih 11 milijard vlaganj do leta 2023. Zato so očitno nekje morali reči dovolj. Zdaj je torej jasno – pri skupini VW so objavili, da bodo postopno ukinili proizvodnjo vseh motorjev z notranjim zgorevanjem, kar bi se lahko začelo dogajati z naslednjo generacijo vozil, ki bodo na trgu okoli leta 2026. To naj bi bila tudi zadnja generacija vozil s pogonom na fosilna goriva, potem bo pri skupini VW razvoj osredotočen samo še na elektromobilnost. Pozitiven imidž naj bi pomagal pri intenzivnejši vrnitvi na trg ZDA, ki naj bi ga ‘napadli’ tudi s pomočjo nedavno oznanjenega zavezništva s Fordom. Sprva so govorili zgolj o gospodarskih vozilih, zdaj pa je jasno, da sta oba koncerna uvidela, da so sinergije logične in močne tudi na področju elektromobilnosti in samovozečih (avtonomnih) vozil. Seveda pa je za smiselno osvajanje ZDA pomembna tudi izdelava v Severni Ameriki, kjer bi Ford seveda lahko še kako pomagal. Prav gotovo bo tudi na tem področju v kratkem še kakšna omembe vredna novica.

Je pa tudi jasno, da tako korenita sprememba potrebuje vsaj še kakšen izhod v sili, zato je tudi vrhovni strateg pri odločitvi, ki je seveda takoj spet pognala VW na naslovnice vseh medijev, tiho povedal, da bi tudi po letu 2050 za določene dele sveta, ki niso in ne bodo tako privilegirani, da bi premogli zahtevno polnilno infrastrukturo (in ob tem še elektriko zanje), izdelovali še nekaj modelov s starim dobrim fosilnim pogonom.

Do sem vse lepo in prav, zdi se, da nič ne more zaustaviti elektromobilnosti na pohodu proti bolj čisti mobilni prihodnosti. Toda vse bolj pogosti so tudi pomisleki z druge strani, ki opozarjajo na pomanjkanje dragih in redkih kovin in materialov, ki jih trenutno požira predvsem industrija baterij in elektromotorjev. Kobalt, litij, grafit, mangan, kadmij … so materiali, ki so strateškega pomena. Da bo bolj jasno, koliko je potrebnega materiala – kar 54 kg grafita in 54 kg litija je na primer v Teslinem modelu S. Kobalt, ki je najbolj redek (okoli 40 odstotkov vsega kobalta gre za izdelavo baterij), naj bi pošel do mejnika, ko bo na svetu 300 milijonov električnih vozil (A. T. Kearney). Seveda so tu še težave s ponovno rabo materialov, že zaradi ekologije. Toda zadeva preprosto ni ekonomična, saj na trgu še ni dovolj izrabljenih baterij! No, in tu so še ekološko in moralno sporni postopki pridobivanja litija, kobalta … Da ne omenjam energije, ki jo je treba porabiti za izdelavo električnega avtomobila (predvsem baterije), pa seveda izpusta CO2 v celem ciklu. In seveda, od kod nam energija? Kako čista je ta? Da bo bolj jasno – kar 41 odstotkov svetovne elektrike proizvaja najbolj umazan fosilni energent, premog! Temu dodajte še 22 odstotkov za plin in imate sliko o čisti elektriki! Ah, seveda, ste se morda vprašali, koliko se bo zaradi vse te potratnosti podražila elektrika? Tudi taista elektrika, ki jo nujno potrebujete za hladilnik, računalnik, štedilnik …, ne samo za pogon avtomobila.

V tem trenutku je množična električna mobilnost seveda utopija, bolj zaradi pomanjkanja modelov in visokih cen kot vsega drugega. Toda prav kmalu, že v dveh, treh letih bo slika drugačna in koncern VW bo med prvimi, ki bo pisal zgodovino. Že zdaj pa je jasno vsaj to, da tehnologija pogona po levi in po desni prehiteva hitro polnilno infrastrukturo, ki šepa in se opoteka. Da sploh ne omenjam vsega ostalega. Krasen novi svet, ki nas menda čaka po prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem, morda vendarle ni tako krasen. Niti čist.

“Da bo bolj jasno – kar 41 odstotkov svetovne elektrike proizvaja najbolj umazan fosilni energent, premog! Temu dodajte še 22 odstotkov za plin in imate sliko o čisti elektriki.”