Pospeševanje do omejitve

Omejevalniki hitrosti

Če hočete ali ne, omejevalniki hitrosti postajajo resničnost. Kaj se skriva v ozadju?

besede Mark McArthur-Christie 

Skupina evropskih poslancev je že 25. marca v Strasbourgu odobrila sveženj priporočil varnosti v cestnem prometu, ki jih je predlagal Evropski svet za varnost prometa (ETSC – European Transport Safety Council). Do sem seveda ni nič tako zelo zanimivega, vendar pazite: priporočila zajemajo obvezno namestitev omejevalnikov hitrosti v vse nove modele vozil od leta 2022 naprej (ali pa ne bodo prestala homologacijskega postopka), medtem ko bo moral biti sistem v avtomobile, ki so modelsko življenje začeli pred omenjenim datumom, nameščen od leta 2024 dalje. Elzbieta Bienkowska, evropska pooblaščenka, je na primer drzno trdila, da bi lahko imeli omenjeni sistem in ostale omejitve na varnost v prometu tako velik učinek, kot ga je imel ob svoji predstavitvi varnostni pas.

Seveda so pri ETSC-ju zatrdili, da podpirajo sistem, ki je sicer venomer aktiven, vendar ga je mogoče izklopiti; sprva le zato, da bi sistem ob predstavitvi dobil odobravanje javnosti. V tem trenutku naj bi sistem deloval podobno kot opozorilo za varnostni pas – voznika bi ob prekoračenju hitrosti opozarjal z zvočnimi in vizualnimi signali vse do trenutka, ko bi hitrost ustrezala omejitvi. Podobne sisteme, ki delujejo s pomočjo podatkov GPS-sistema in večnamenske kamere, ima že kar nekaj avtomobilov. Gre za pametni omejevalnik hitrosti oziroma tempomat, ki zmore prilagoditi nastavljeno hitrost, ne da bi radar zaznal spredaj vozeči avtomobil. Sistem namreč preko kamere in/ali GPS-sistema dobiva podatke tako o omejitvah kot o bolj nevarnih križiščih, krožiščih, zavojih … in sam zmanjša hitrost. Voznik pa lahko kadarkoli sam pospeši ali še bolj zavre.  

Nikjer v poročilu pa ni omenjeno, kaj ETSC načrtuje potem, ko bo javnost sistem sprejela, a verjetno se bo zgodilo to, da sistema pozneje sploh ne bo mogoče izklopiti – vsaj ne brez posledic. Tudi teh ni tako težko predvideti, saj ETSC vztraja tudi pri tem, da bi morali biti novi avtomobili opremljeni s črnimi skrinjicami, ki so podobne GPS-snemalnikom nekaterih zavarovalnic, s pomočjo katerih nenehno spremljajo dogajanje z avtomobilom – način vaše vožnje torej. Tako je mogoče spremljati lokacijo, hitrost, pospeševanje, zaviranje in sile v ovinkih. To pomeni, da boste morali imeti takrat, ko boste pohodili stopalko plina in prekoračili omejeno hitrost, pripravljen zelo dober izgovor. Po letu 2022 boste morali biti zelo pogumen voznik, da si boste upali pritisniti plin do konca.

Kljub udarnosti v medijih pa omenjeni sistem ni nič novega. Tako imenovani inteligentni sistem prilagajanja hitrosti ISA (Intelligent Speed Adaptation) se v ozadju pojavlja že leta. Na Univerzi Leeds, ki je že leta članica ETSC-ja, so poskuse delali že v začetku tega tisočletja. Dvajset avtomobilov Škoda Fabia so opremili z omejevalniki hitrosti, ki so bili zasnovani na GPS-u, in ‘rekrutirali’ prostovoljce iz lokalnih skupščin ter podjetij, da bi videli učinek.

Omenjene Fabie so bile zasnovane tako, da bi ponujale čim bolj običajno vozniško izkušnjo, vendar z izjemo dveh gumbov na volanskem obroču, s katerima je bilo mogoče sistem vključiti in izključiti, ter dodatnim LCD-zaslonom, ki prikazuje stanje sistema in omejitev hitrosti. Če je voznik omejitev prekoračil za več kot dva odstotka, je na to s tresenjem opozorila stopalka plina ali pa je v dogajanje samodejno posegel zavorni sistem in s tem vozniku odvzel nadzor ter upočasnil avtomobil do dovoljene hitrosti.

Podobne študije so bile opravljene tudi na Nizozemskem, v Španiji in na Švedskem, kar le nakaže na resničnost novega sveta pod nadzorom sistema ISA. Kot zanimivost velja omeniti, da so vse študije privedle do podobnih rezultatov oziroma vzorcev obnašanja voznikov. Pričakovano se je zaradi frustracij, ki jih povzroča sistem, povečala raven strahu in zaskrbljenosti, še posebej na avtocesti in odsekih z omejitvijo 30 km/h. Frustracije so se kazale na različne načine. Bržkone se je za najbolj nevarno izkazala vožnja skozi križišča pri rumeni luči na semaforju, kar gre morebiti pripisati želji po pridobitvi izgubljenega časa zaradi občutka počasne vožnje. Povečano je bilo tudi število primerov vožnje tik za spredaj vozečim avtomobilom v primeru želje po prehitevanju, saj je obvezni sistem, torej takšen, kot ga podpira ETSC, pri voznikih sprožil agresivnejši način vožnje.

Ob tem so vozniki s sistemom ISA potrebovali več časa za prehitevanje počasnejših avtomobilov (torej takrat, ko se niso preprosto vdali v usodo in prevzeli vlogo sledilcev), večkrat pa so postopek prehitevanja na polovici prekinili, ker naj bi jim menda ‘zmanjkalo’ preglednega odseka ceste. Tako vsaj pravijo povzetki poročil omenjenih študij.

Čez čas so frustracije izginile, nadomestilo pa jih je neumno sprejemanje voznikov, da vožnja ni več osrednja naloga. Resda so se vozniki v študijah držali omejitev hitrosti, vendar je bila vožnja, zaradi občutno manjše osredotočenosti, vse prej kot varna.

Morda ima poenostavljanje kompleksnosti varne vožnje do te mere in siljenje voznikov v neomajne omejitve potencial za še večjo nevarnost kot v primeru, ko voznik oziroma človek sam oceni hitrost za varno vožnjo.

“Resda so se vozniki v študijah držali omejitev hitrosti, vendar je bila vožnja vse prej kot varna.”

More Stories
Civic za ljubitelje vožnje?