Predelave

Singer, Eagle in njima podobni predelovalci ponovno obujajo trend brezglavega zapravljanja za predelave. Dario pa le upa, da se ne vračamo v dobo neokusno bleščečih začetkov

Dario Franchitti

Leta 1995, ko sem prvič obiskal sedež AMG-ja po podpisu pogodbe z Mercedesom za sezono v nemškem prvenstvu turnih avtomobilov DTM, sem na parkirišču prvič ugledal Mercedes–Benza 1000SEL. Stal je na varovanem parkirišču, precej širok in očitno s prisilno polnjenim motorjem. Tam, kjer bi človek pričakoval Mercedesovo zvezdo, se je na maski motorja bohotila zlata palma. Zelo vpadljiv je bil ta 1000SEL, a še zmeraj v mejah dobrega okusa – v primerjavi z nekaterimi drugimi primerki.

Če slučajno sodite med tiste, ki nimajo pojma, kaj 1000SEL sploh je, nikakor niste edini, pravzaprav nihče niti natančno ne ve, za kaj pri vsej zadevi sploh gre. Navkljub legendi to nikakor ni bil model 500SEL, opremljen z 10-litrskim motorjem. Dejstvo je, da pri tej predelavi Mercedes nikdar ni sodeloval uradno. Kriv je le toliko, ker je naredil osnovo (500SEL) za nekatere precej eksotične predelave. Kolikor mi je znano, je vsak posamezni lastnik teh zelo posebnih predelav pač obdržal ime ‘Mercedes’ na pokrovu prtljažnika. In nekatere predelave so bile izjemno zanimive (milo rečeno).

Še dobro se spominjam nekaterih res zelo neokusnih predelav. Skoraj vseh podrobnosti. Kot sem že omenil, se je vse skupaj začelo z osnovo, razredom S (W126) v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja. Protagonisti takratnega početja pa so bili ‘ABC Exclusive’, Sbarro in podobni. Skupne značilnosti teh predelav pa so bile skoraj vedno zlata maska motorja, mizica za piknik, skrita v vratih, prestavne ročice, katerih vrh so (običajno) krasile skulpture glav sokolov, nekateri so bili celo opremljeni z dvižnimi vrati v slogu Gullwing, skratka neokusnim predelavam ni bilo ne konca ne kraja.

No, ta neokusni fenomen pa se seveda ni začel in končal z Mercedesom. Dobro se spominjam Koenigove predelave modela 930 Turbo ‘Road Runner’ z bizarnim zadnjim spojlerjem. Ali pa Gemballine predelave 635CSi, s štirimi centralno vgrajenimi zaključki izpušnega sistema – preprosto smešno. Celo tako zelo smešne so bile nekatere kreacije, da je jubilejni Lamborghinijev Countach (25. rojstni dan) v primerjavi z njimi deloval zelo nebogljeno. Takrat je veljalo načelo – čim širši zadnji kolotek ter čim bolj obupne barve, tem bolje, tem bolj opazno. Vozne lastnosti – nobene vrednosti, okus – ničla.

Celo tako zelo smešne so bile nekatere kreacije, da je jubilejni Lamborghinijev Countach (25 rojstni dan) v primerjavi z njimi deloval zelo nebogljeno.

25 let pozneje. Še vedno velja – predelava športnih avtomobilov je še zmeraj domena bogatih. Nekateri bi rekli, da kljub denarju okusa ne moreš kupiti. Za boljšo primerjavo naj vzamem Singerjevo predelavo Porscheja 911 (964) in tisto od Koeniga. Medtem ko je prva celo izboljšala original (predvsem pogonski sklop), ga druga zagotovo ni. Preprosto povedano – pri Singerjevi predelavi so izginili vsi aerodinamični kompromisi originala, njegov duh pa je ostal neokrnjen. Dandanes so (hvala bogu) predelave postale bolj dostojne. Moram priznati, da se kar pozna preskok v miselnosti od začetnih dni (1000SEL) pa do danes. No, seveda se tudi danes najde kak predelovalec, ki izstopa, a tudi takšni posebneži, kot je na primer Mansory, znajo napraviti kar spodoben izdelek.

Podobno kot Singer s Porschejem je podjetje Eagle naredilo z Jaguarjem E-Type. Vse skupaj je doseglo vrhunec z izdelkom Low Drag GT – z avtomobilom, ki nekako slavi originalnega E-Type Low Drag Coupe. Tukaj so še recimo Alfaholicsi, s projektom GTA – R – 270, s takšnimi bolečimi podrobnostmi, kot so vrata iz ogljikovih vlaken in navrtani tečaji za pokrov motorja, samo da bi zmanjšali težo avta.

Pri predelavah je prava umetnost vedeti, kaj spremeniti in kako to najbolje opraviti. In Singer, Eagle, Alfaholics, Ruf ter Brabus so (kadar se jim zljubi) pravi mojstri tega početja. Dejstvo je tudi, da če lahko podjetje Frontline Development tako dobro spremeni MGB-ja, da si ga sedaj obupno želim, potem zagotovo hodimo po tankem ledu v smislu, kaj se sme in česa se absolutno ne sme početi na področju predelav.