Pripravljen na kompromis

Hyundai i30 Fastback N Performance

S črko N se je pri Hyundaiju pričelo neko novo poglavje. Štirivratni kupe Fastback  je drugi, pa je tudi boljši od petvratne kombilimuzine, ki je orala ledino?

fotografije Jure Kralj

Jeseni bosta minili dve leti, kar sem na mednarodni novinarski predstavitvi petvratne kombilimuzine i30 N prvič sedel za volan prvega pravega cestnega športnika znamke Hyundai. Po cestah južnejšega dela Apeninskega polotoka me je navdušil. Ne le po zavitih cestah, tudi na dirkališču Vallelunga, kjer smo preganjali različico z oznako Performance.

V primerjavi s kombilimuzino je zadek za 12 centimetrov daljši, prtljažni prostor pa za 58 litrov prostornejši.

Fastback je kupejevska izpeljanka s petimi vrati, zato razvojni oddelek v Namyangu ni imel pretirano zahtevnega dela, ko se je lotil še druge karoserijske različice z oznako N, četudi avto seveda ni enak. Različica s štirimi vrati in kupejevsko podobo je v primerjavi s kombilimuzino i30 na račun zadnjega previsa za 12 centimetrov daljša, a vsega 12 kilogramov težja. In temu je bilo treba prilagoditi tudi nastavitve podvozja. Čeprav so te minimalne, pa vendar obstajajo in so usmerjene v prid udobju. Vzmeti so za 5 odstotkov manj čvrste, blažilci premorejo 7 milimetrov daljši hod (do 62 milimetrov hoda), za milimeter tanjši je celo prednji stabilizator. Razlika obstaja tudi v aerodinamiki, navsezadnje ima kombilimuzina spojler nad zadnjim steklom, pri Fastbacku je ta postavljen na robu prtljažnih vrat. Glede na to, da drugih razlik med obema karoserijskima različicama pravzaprav ni, se na koncu poraja vprašanje, ki pa nima več veliko opraviti z razvojnim oddelkom: kateri je lepši? To oceno pa prepuščam vam, dragi bralci. 

Fastback predstavlja kupejevsko podobo s štirimi vrati. Morda je za marsikoga zato bolj privlačen kot kombilimuzina. A zato ni prav nič manj športen, saj se po zmogljivostih skorajda v ničemer ne razlikuje od svojega najbližjega sorodnika.

Ta odločitev še zdaleč ni enostavna, vsaj zame ne. Prvič zato, ker sem kombilimuzino N Performance vozil le po dirkališču, kjer asfalt ponuja boljši oprijem, avtomobil je bil opremljen tudi z mehansko zaporo diferenciala in obut v poldirkalne pnevmatike premera 19 palcev. Rdeči i30 v kupejevski podobi je sicer tudi nadgradnja osnovnega modela, saj Performance pomeni zmogljivejši motor, ki razvija 202 kilovata (275 KM), med drugim pa tudi zaporo diferenciala, prilagodljive blažilce …

Notranjost je urejena, predvsem je dobrodošla bližnjična tipka na volanu za preklop na program Race.

In besede, ki jih je pred dobrim letom in pol v boksih izrekel oče i30 N, Alfred Biermann, mi za volanom Fastbacka v moji glavi še bolj odzvanjajo kot v kombilimuzini: »To ni najhitrejša kombilimuzina na trgu, niti ni najmočnejša. A ponuja odličen celostni športni paket, ki prepriča voznika na odprti cesti in na dirkališču.« V programih Comfort in še bolj v Eco je tudi Fastback na naših slabih cestah uporaben avtomobil. To je treba vzeti z nekaj rezerve, toda podvozje še zmeraj zmore požirati grbine in luknje, da med vožnjo po mestnih ulicah ne trpim prav veliko. Zanesljivo se pokaže kot bolj udoben avtomobil kombilimuzinskega brata. In če je pri večini avtomobilov razlika v delovanju blažilcev med programi majhna, če ne že zanemarljiva, je pri tem avtomobilu res očitna. V športnih programih (Sport, Sport+ in Race) prilagodljiv ventil vpliva na pretočnost olja v blažilcih in tako tudi na hitrost gibanja bata v blažilcu. Tako z naraščanjem hitrosti skupaj z vzmetmi blažilci hitro in suvereno opravijo z nepravilnostmi asfalta. 

Vozniku omogoča samozavest tudi natančen, dovolj neposreden in solidno obtežen volanski mehanizem, seveda le v športnih voznih programih, ki skrbijo tudi za odzivnejši pedal plina in motor. Pravzaprav se vsi trije športni programi ločijo le še po dveh stvareh: po zvoku motorja iz izpuha in delovanju stabilnostnega sistema. Rešitev je preprosta: program Race. Zvok iz izpuha ob pritisku bližnjičnega stikala na volanskem obroču v trenutku postane opazno glasnejši, a spet (se zdi) nekoliko bolj pridušen kot v kombilimuzini. Kljub temu pa  fastbacku zagotavlja dovolj značaja cestnega barabina – če to želite. S funkcijo Rev Match omogoči samodejno dodajanje plina pri prestavljanju v nižjo prestavo. In ne glede na izbrano karoserijsko različico je i30 N Performance v svojem razredu prvak, ko govorimo o zvočni kulisi. Ne ponuja le prijetnega kovinskega in voznikovim ušesom dovolj glasnega zvoka, ki ga omogoča odprti ventil izpušnega lonca, vožnjo spremljajo tudi poki pri prestavljanju in odvzemanju plina. 

Podvozje tudi v programu Race ni trdo kot armirani beton, ampak dopušča ravno dovolj nagibanja karoserije, da je tega Fastbacka mogoče res občutiti.


i30 N Fastback na najzahtevnejših cestah Evrope


Pri Hyundaiju je ročni menjalnik dobrodošel, pa ne le zato, ker je s kratkimi hodi hiter in natančen, predvsem zato, ker me bolj vplete v dogajanje, ko segam po prestavni ročici pred zaviranjem ali po vzpenjajoči se cesti pred zavojem in po njem. Med vožnjo ostajam odločen tudi pri izklopljenem stabilnostnem sistemu, saj tudi pri prekrmarjenju zadek ni impulziven, ampak precej obvladljiv, bi rekel, da celo bolj zabaven kot pri kombilimuzini. Podvozje tudi v programu Race ni trdo kot armiran beton in skupaj s stabilizatorjema dopušča celo nekaj več nagibanja karoserije kot njegov najbližji sorodnik. Zato je hitro mogoče spoznati meje oprijema pri pretiravanjih – zdrse je mogoče pričakovati, še preden se zgodijo, in tako zelo natančno določati mejno hitrost skozi zavoje. Pravzaprav vliva toliko zaupanja, da si na trenutke pri izhodu iz ovinkov res želim, da bi motor iztisnil še kaj več. Ampak roko na srce – težko bi se resno pritoževal, saj postreže z obilo navora že pri približno 1.500 vrtljajih v minuti, že pred oznako 3.000 pa se zdi, da je povsem udaren in uporaben, čeravno vedno kultiviran. S pomočjo funkcije overboost zmore celo 378 Nm navora ali 25 Nm več kot sicer. 

Pri tem avtomobilu prepričajo predvsem celota, uporabnost in prilagodljivost trenutnim željam. Dobro se znajde ob vsakodnevnih vožnjah in navdahnjenem izletu čez hrib ali celo na dirkališču. Jasno je, da so mu osamljeni zavoji bližje kot mestne ulice, zato tam zablesti. Morda je z malce več prilagodljivosti podvozja celo bolj uporaben, ja, tudi zabaven kot njegov (za odtenek) bolj osredotočen brat. Kar je čutiti tudi na bolj zdelanih podlagah. Predvsem tistega nekaj več nagibanja karoserije pomeni več prenosa teže in hkrati tudi bolj samosvoj zadek, ki zna prebrati željo voznika in mu pomagati z zanosom v zavoj. Ampak tako nadzorovano, da je mogoče vse predvideti in s plinom celo za trenutek nadzorovati zdrs. S svojimi umerjenimi lastnostmi je Fastback avto, ki ga je mogoče enostavno in suvereno voziti povsem blizu meje, brez strahu, da bo ugriznil in udaril nazaj. Seveda pa zahteva odločnost in trdo roko …

Na osrednjem zaslonu je mogoče spremljati tudi silo G – v času našega testa smo na odprtih cestah v zavoju dosegli 1.15 G, kar je dober rezultat.
Seveda pa si je mogoče nastaviti tudi lastne nastavitve delovanja motorja, podvozja, zvoka … 

Če bi vozne lastnosti odločale, bi kljub temu težko natančno odgovoril, kateri je moj favorit. Ampak v tem primeru gre seveda za več številk, pa tudi za kaj več kot le številke. Fastback je pač športni kompaktnež, ki nekje tam od daleč namigne, da je vendarle pripravljen na kak (uporabniški) kompromis. Zato je bolje, da se vrnem na bolj uporabniško opažanje in nekaj prav tako uporabnih številk. Fastback z daljšim zadnjim previsom lastniku ponuja 436-litrski prtljažnik (ob zloženi zadnji klopi 1.351 litrov). Kombilimuzina je v tem primeru bolj skromna, saj prtljažnik pogoltne za 378 litrov prtljage (ob zloženi zadnji klopi za 1.316 litrov). In ko na ta avtomobil gledamo kot na kakšen družinski avtomobil, ta podatek ni niti malo zanemarljiv ob dejstvu, da je razlika v teži glede na velikost prtljažnika zanemarljiva, saj 700 evrov višja cena za Fastbacka ne bi smela biti odločilen faktor. Zato bom na koncu zaključil takole: če želite kakšen dan ali dva na leto preživeti na dirkališču, pa vam nekaj več prostora v prtljažniku ne pomeni kaj veliko, potem bi svetoval kombilimuzino. Četudi Fastbacka nisem zapeljal po dirkališču, verjamem, da morda tam ne zmore pokazati toliko talenta kot sorodnik. Na zaviti cesti pa tistih nekaj odstotkov mehkejše podvozje lahko prinese tudi pozitivne učinke. Vožnja je zabavnejša, bolj samozavestna in verjetno prav nič počasnejša. Ob tem pa na slabšem mestnem asfaltu ponuja več prizanesljivosti in udobja, kar seveda tudi šteje. Seveda pa v tem razredu niti po naključju niso zanemarljiva čustva. In sem znova na začetku – pri obliki namreč!

Sebastijan Zorenč


Konkurenčni avtomobili


Hyundai i30 Fastback N Performance
TEHNIČNI PODATKI
Motor vrstni štirivaljnik, 1.998 ccm, turbo CO2 178 g/km Moč 202 kW (275 KM) pri 6.000 vrt./min Navor 378 Nm od 1.500 do 4.700 vrt./min Zmogljivosti 6,1 s (0-100 km/h), 250 km/h omejena Cena 34.190 EUR
+
Zvok motorja je lahko zgled konkurenci
Prilagodljivost mehanskih komponent
Podvozje
-
Manjka nekaj športne robatosti
Nekateri materiali v notranjosti
4.5
EVO OCENA
Preberite tudi
Prava mera privlačnosti