Kako uporabljati električni avtomobil

Renault Zoe Z.E. 40 R90

Kako uporabljati električni avtomobil. In se ob tem celo zabavati

fotografije Jure Kralj

Kot veste redni bralci revije, pri nas nismo povsem stopili v električni tok. Avtomobilski električni tok, seveda. Zaradi skepse smo kdaj pa kdaj deležni tovariške kritike, a zaenkrat je energent, ki poganja naša telesa in peresa, še fosilen. Vendar, ‘dajte nam še eno šanso’,moledujejo električarji, pa smo popustili.

Renault je ob takšnih trenutkih vedno pripravljen; ne le, da elektrifikacijo jemljejo izjemno resno, ob načelnosti jim je uspelo izdelati tudi kar nekaj električnih avtomobilov. Kar je velika razlika od ostale (predvsem evropske) konkurence, ki ima do sedaj elektriko zgolj zapisano v PR-materialih.

Pa smo šli. Zoe, preizkušeno električno živinče, ima novo baterijo. 40-kilovatno za medije, 41 za tehnične podatke (in 68 kilovatov v motorju). Ampak če bomo že pozitivno naravnani do električne mobilnosti, jo dajmo postaviti pred ultimativni test. Trije možje v avtu. Pa kup (smučarske) navlake. Presenetljivo se kljub nedeljivosti zadnje klopi zbašemo v vozilce dovolj enostavno. V Renaultovem jeziku: videti je kot Twingo, a bi lahko bil celo Clio zadovoljen s toliko uporabnega prostora … Cilj je oddaljen do samega roba električnega dosega; teoretično sicer Zoe ponuja nekaj več dosega, a mi potrebujemo zgolj 227 kilometrov. Na enem koncu torej Maribor, na drugem Schladming oziroma smučišče Haus. Ekipa je znana in prekaljena v mnogih ‘za’in ‘proti’električnih bitkah. Torej dva navdušenca in en elektroskeptik.

Začne se bolj klavrno. Temperatura je precej pod ničlo in električni avtomobili tega ne marajo. Dobra stran je, da lahko voznik ves čas spremlja trenutno porabo. In potem, če ima vsaj osnovnošolsko znanje matematike, odšteva preostale kilovate od tistih, ki so potrebni do cilja. Ker smo matematiko nekako obvladali, smo pri Lipnici izgubili gretje. Nataknemo si kape in rokavice, ne branimo se niti zdravega moškega stiskanja teles. Naslednja žrtev je hitrost. 120 je preveč, sprijaznimo se s 100 na uro. Na srečo tudi ob nedeljskih jutrih Avstrijci vztrajajo s svojo politiko ohranjanja okolja in omejitvijo, ki natančno ustreza našemu povprečju. Tako se ponosno v koloni vozimo v družbi vseh tistih fosilnih pošasti. Dober občutek. Poraba se umiri in cilj se zdi dosegljiv. Pijemo (ali jemo, kdo bi vedel) povprečno dvajset kilovatov, kar je za tri dedce, mraz in avtocesto odličen dosežek. A zagode nam jo geografija. Za graškim predorom se namreč začne avtocesta neusmiljeno vzpenjati proti glavnemu grebenu Alp. Zoe zaječi in se spravi k pojedini. Po trideset kilovatov malica naenkrat in jasno je, da brez postanka ne bo šlo. Električarja pričneta zvito javkati, da bi kavo in da je nista pila doma ter da so na avstrijskih avtocestah doma ene najboljših kav na planetu (čista laž).

Kot kapitan pristanem in ustavimo se na postajališču. Na tej točki je potreben manjši odmik. Ko se je elektrika v avtomobilizmu začela, so bile vse elektropolnilnice zastonj. Ponudniki so škropili z energijo, kot bi bila mana z neba, a tisti dnevi so minili. Zdaj bi vsak ponudnik za elektriko nekaj imel. Najmanj kartico. Kot poročajo kolegi, je treba v slovenski prestolnici, ako si lastnik električnega avtomobila in ga polniš na javnih polnilnicah, okoli prevažati polno denarnico kartic, kajti vsak ponudnik energije ima svojo. Največji slovenski trgovec s fosilnimi gorivi kakopak tudi prodaja električno energijo, namenjeno e-mobilnosti. Z zanimivim pristopom, kajti računajo jo na čas – ne pa po količini. Odvisno od polnilne sposobnosti avtomobila se spreminja tudi cena energije. Zanimivo, a za Zoe neprikladno, kajti malček zmore pogoltniti zgolj 22 kilovatov na uro. Kar je manj od konkurence, a ne dvomimo, da se pri Renaultu pripravljajo na naslednjo fazo. Kakorkoli, Petrol ima na srečo dogovorjeno souporabo polnilnic z velikim avstrijskim ponudnikom in na eni teh polnilnic se ustavimo za kavo. Mimogrede, če postanete lastnik električnega vozila, bolje, da ste ljubitelj črnega opoja. Zelo pogosto ga boste uživali.

Mimogrede, če postanete lastnik električnega vozila, bolje, da ste ljubitelj črnega opoja. Zelo pogosto ga boste uživali.

Po pol ure električarja v ekipi (tudi odlična matematika) seštejeta čas polnjenja, porabo kilovatov in oddaljenost do cilja. Zazehata, pohvalita avstrijsko kavo (salamenska laž) in gremo naprej. Sonce vstane izza hribov, cesta se prevesi navzdol in v prešernem vzdušju ter s 30 preostalimi kilometri prispemo na parkirišče pod gondolo v Hausu. Tam smo imeli naštudirano naslednjo polnilno postajo, ki stoji na parkirišču obrata s hitro prehrano. A kaj, ko se pred postajo mota Nizozemec s Teslo. Očitno je nevajen polnilne procedure ki, mimogrede, niti ni najenostavnejša stvar na svetu. Mi je pa kot kapitanu jasno, da če se možak priklopi in tam čemi naslednjih nekaj ur, naš načrt propade. Tako mu (hinavska in spet nedopustna laž) razložim, da je ta postaja le za registrirane uporabnike, in mož se odstrani. Malo si grejem slabo vest z mislijo, da če ima za Teslo, bo imel tudi za taksi. Priklopimo se, po treh urah, ki jih preživimo na smučišču, do roba napolnjenega Zoe odklopimo in ga vzorno preselimo na javno parkirišče. In še nekaj, presenetljivo je, da se Zoe pelje imenitno. Podvozje deluje neslišno, skoraj kot v premijskem razredu, nagibanja skorajda ni, volanski obroč in občutek na njem je povsem soliden. Skupaj s specifičnim podajanjem navora, tako značilnim za električna vozila, je vožnja takega avtomobila povsem drugačna, recimo temu ‘sveža’izkušnja … Po krajšem posvetu smo za dobro spodobno lego ‘okrivili’nizko težišče.

Rad bi zapisal, da je šlo nazaj brez nezgod, a moram biti natančen. Nazaj se je temperatura zraka dvignila na petnajst stopinj, višinska razlika med zgornjo in južno Štajersko je dobrih 500 metrov, volan pa je prevzel vodilni elektrofilnaše družbe. In uspelo mu je brez večjega naprezanja premagati razdaljo med Schladmingom in Mariborom, pa še nam je ostalo energije v baterijah.

Zmagoslavno se je režal in njegov nasmeh ter njegova neomajna vera v električno prihodnost naj stojita tudi ob koncu tega zapisa.

Marko Radmilovič

Renault Zoe Z.E. 40 R90
TEHNIČNI PODATKI
Motor električni
CO2 0 g/km
Moč 68 kW (92 KM)
Navor 220 do 250 Nm/min.
Zmogljivosti 13,2 s (0–100 km/h), 135 km/h
Teža 1.480 kg
Osnovna cena 34.980 EUR (brez subvencije)
Vsakdanje upraben električni avto
Odzivnost elektromotorja
Počasno polnjenje
Neuporabne kljuke zadnjih vrat
3
EVO OCENA