www.matthowell.co.uk 07740 583906

Suprazvezda?

Toyota GR Supra

Sedemnajst let po koncu proizvodnje četrte generacije je nova Supra končno tukaj. Trajalo je dolgo – pa se je splačalo čakati? 

besede Adam Towler 
fotografije Matt Howell 

Razmišljal sem o matematičnih enačbah. Verjemite, to se ne zgodi prav pogosto. Poskusite tole: če je R34 (GT-R) + 20 (let) = R36, a ne bi moralo biti A80 (Mk4 Supra Twin Turbo) + 20 (let) = A90 Supra z okoli 450 kW moči, dvojno prisilno polnjenim vrstnim šestvaljnikom, težo vsaj 1700 kg in ceno – z upoštevano inflacijo – nekje od 110.000 EUR? Z drugimi besedami – če je sodobnik Skylina GT-R bojna ladja R35, vam nihče ne bi zameril, če bi stavili svojo hišo na to, da bo tudi njegova naravna tekmica medtem zrasla v enaki meri in se reinkarnirala kot silna uničevalka 911. Z napredno aerodinamiko (kot jo je svojčas imela A80), skrajnimi zmogljivostmi in rekordom na »severni zanki« nekje v daljavi. 

Nepričakovana resničnost kaže, da vendarle ni čisto tako. No, ja, pravim »nepričakovana«, a prihod nove dvosedežne Supre je bil tako dolgotrajen, da se zdi sindrom Suprine izgorelosti resničen fenomen. A vseeno bi moral tak cinizem enostavno postaviti na stran, še posebej, ko pred mano pripravljen na vožnjo stoji ta primerek v opravi »stormtrooperja« iz Vojne zvezd. Zakaj? Ker je že ime ikonično, a ni? Enostavno – je, ne glede na to, kaj si mislite. In veseli me, da je ovržen tudi moj poskus enačbe. Avtomobilistično obzorje je namreč polno superšportnikov, ki lahko do 100 km/h zdrvijo v manj kot treh sekundah. Primanjkuje pa pristnih športnih avtomobilov, takih, ki so dostopnejši množici in z zmogljivostmi, ki so razmeroma dosegljive na javnih cestah. Že samo za to je treba Toyoti zaploskati. 

Dolg pokrov motorja, širok kolotek, kratka medosna razdalja – področje klasičnih voznikovih kupejev.

V stari Toyotini govorici je nova A90 bolj kot Celica Plus. Pri 1495 kg je lažja od stare A80. Prav tako je 136 mm krajša, kolotek je širši (1594/1589 mm v primerjavi s 1520/1525 mm pri A80), medtem ko je medosna razdalja krajša kot pri GT86 (2470 mm proti 2570 mm). Če želite imeti takojšnjo predstavo o Supri: dolg pokrov motorja, širok kolotek, kratka medosna razdalja, dva sedeža, soliden prtljažnik, nizka strešna linija. Na kratko – področje klasičnih voznikovih kupejev. 

Motor je znan: BMW-jev B58 – vrstni šestvaljnik z enim turbinskim polnilnikom, ki zmore 250 kW (340 KM) in 500 Nm največjega navora – je samo majhen prirast v primerjavi z A80 iz leta 1993 za evropski trg (243 kW in 441 Nm). Pa saj ste to vedeli, ali ne? O sodelovanju z BMW-jem namreč. Nedvomno tema pogovora, o kateri bodo spletne debate vrele še čez desetletje. BMW-jev poskus – novi Z4 – je prispel prvi. In priznati moram, da spada med večja razočaranja zadnjih let. Občutek imam, da visoko postavljeni viri znotraj Toyote menijo enako. Komaj so namreč uspeli prikriti svoje presenečenje in frustracije nad BMW-jevo filozofijo razvoja in splošnim pomanjkanjem ambicije narediti pravi športni avtomobil. Takšen, ki bi se pomeril z vstopnim Porschejem 718. Težko si je predstavljati, da bo ta korporativni zakon uspeval dolgoročno. 

Pri Toyoti so si upali več. Vztrajali so, potem ko je predsednik Akio Toyoda prvič vozil avto in nad njim ni bil ravno navdušen. Avto so po tem v roke vzeli v oddelku Gazoo Racing, zato se sedaj imenuje Toyota GR Supra. Pri Toyoti so prav tako – ne prav navdušeni nad BMW-jevo rešitvijo – spremenili sprednje vzmetenje. 

Kako atraktivna je A90 v živo? To je seveda povsem stvar osebnega okusa. Zame so njena razmerja čudovita, prav tako posamični elementi oblike. A nekatere podrobnosti, kot so imitacije zračnikov in pretirano izrazito oblikovane površine, prej zmotijo, kot prispevajo k celoti. A je predvsem drugačna in že samo zaradi tega je treba ceniti njen prihod. Sicer se na neki točki sredi popoldneva, ko se ustaviva za rezervoar goriva in nespametno izbiro garažnega opoja, zgodi, da se sredi dvorišča obrnem in jo vidim pod bleščečo osvetlitvijo. Oblika mi povzroči širok nasmeh. Bolj ko jo gledam, bolj mi je všeč. Pravzaprav nihče nikoli ni rekel, da je bila Alfa SZ lep avtomobil, pa mi je bila tudi tista oblika vedno všeč. Ni treba, da je lepota vedno tudi resnično lepa. 

Vprašanje o BMW-jevskosti je tisto, ki roji po glavi. In v prvih kilometrih se Supra res poigrava z vsemi strahovi. Spustiš se v nizek voznikov sedež in pričakajo te BMW-jeva stikala, BMW-jev infozabavni sistem in BMW-jev krmilnik iDrive. Če izvzamem kričeč digitalni prikazovalnik, se zdi, kot da bi sedel v BMW-ju. Še vonj je takšen, kot da bi sedel v BMW-ju. Tudi zveni kot BMW. Motor se požene s prednastavljenim bogatim zvokom, preden se umiri v tihem mrmranju prepoznavnega prostega teka. Podzavest mi pravi, da bom vozil novi Z4. 

Toyotina razvojna povezava z BMW-jem je v kabini očitna, tukaj je veliko prepoznavnih stikal

Je to pomembno? Razen tistih, ki vozimo in pametujemo o avtomobilih za preživetje, in morda tistih, ki jih prodajajo – ali kdo sploh prepozna oziroma mu je pomembno, ali so stikala klimatske naprave iz BMW-ja? Na to je težko odgovoriti. Pri Toyoti upajo, da ne, ampak navdušenci, na katere Supra cilja, morda mislijo drugače … 

Celoten prispevek v tiskani izdaji (št. 84)


Toyota GR Supra

Motor vrstni šestvaljnik, 2998 cc, dvojno prisilno polnjenje
Moč 250 kW (340 KM) pri 5000 do 6500 vrt./min 
Navor 500 Nm pri 1600 do 4500 vrt./min 
Teža 1.495 kg
Razmerje teže in moči 167 kW (227 KM) na tono
0-100 km/h 4,3 s
Hitrost 250 km/h (omejena) 
Cena pribl. 72.900 EUR

evo ocena ★★★★☆