Konec tedna bova s Tomažem (Kaučičem) po dolgoletnem premoru končno le otresla prah s kombinezonov in čelad (ah, itak je vse novo). In sedla v dirkalnik. Prvič skupaj, prvič v R5. In prvič po … skoraj ne upam povedat. Ampak vsak od naju je preživel kar nekaj let, če ne že desetletij v dirkanju (tako in drugače, za volanom, z zapiski, v vlogi organizatorja ali vodje ekipe). In po številnih kavah in posedanju ter romantičnem dirkaškem sanjarjenju je padla odločitev – vsaj eno dirko pa menda še zmoreva!

Sicer lahko zdaj rečem, da je bilo laže reči, kot izpeljati (pa še zdaj nismo na štartu), ampak uspelo je. Čeprav se mi je včasih res zazdelo, da se kar malo zaletavava v zid. Včasih je menda že tako, da brez tega ne gre. Seveda se vse začne in konča pri denarju, zato je 99 odstotkov vse energije pri takih projektih usmerjene v – pogovore s sponzorji, prepričevanje, dokazovanje, … Pri naju ni bilo nič drugače.

Zdaj smo tik pred štartom, na srečo smo uspeli za dirkaški ‘comeback’ zainteresirati predvsem odgovorne pri podjetju Hyundai Slovenija, ki v preporod znamke in dvig pozitivnega imidža vlagajo na najboljši možen način (seveda sva oba v to trdo prepričana). Pa je tu še kar nekaj sponzorjev, ki vidijo priložnost – Mega M na primer, pa Hyundai Financiranje, …

Tik pred štartom je samozavest še vedno tu, Tomaž pravi, da ni pozabil dirkati (se spomnite – tri Hrvaške in dva Slovenska naslova ima), moj nabor ni tako dolg, ampak nekaj pokalov pa se je nabralo. Je pa res, da bo kakšno desetletje in pol, kar … In zdaj bom spet sedel ob Tomažu. Kaučiču, ne Jemcu, ki je bil po spletu okoliščin mentor tudi njemu. Sicer nikoli nisva dirkala skupaj (popravljam – enkrat, na Santa Domenici), toda najino sodelovanje se vleče skoraj 20 let. Zdaj obračava nov list, kot bi rekli. In hitro bo jasno tudi, ali bo list popisan samo z nastopom v Idriji, ali pa morda ta nastop pomeni kaj več.

Reli v Idriji, ki bo štel tudi za Centralno evropsko cono, bo sicer dolg 78 kilometrov, odvijal pa se bo po že znanih trasah prejšnjih relijev Idrija in Saturnus (www.rally-idrija.si).

Kaj si obetava? Nič preveč – pa nič premalo. Rada bi uživala, pripeljala do cilja, vesela bova, če bova vsaj tu in tam blizu najboljšim. Ampak, kot je globoko povedal Tomaž v eni od debat: “Jasno, da morava v dirko stopiti s pravo mero preudarnosti in spoštovanja.”

No, se vidimo v soboto v Idriji!

Matjaž